Piše: Dr. Metod Berlec
V tokratni reviji Demokracija v nosilni temi pišemo o bruto domačem proizvodu (BDP), ki se je lani realno zvišal za 2,5 odstotka in ne za 5,4 odstotka, kot je bila prvotna ocena. Lanska rast BDP je bila tako bistveno nižja od prvotne ocene, pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti v letu 2021. Kot piše v reviji naša novinarka Vida Kocjan, je pred dnevi Statistični urad RS (Surs) občutno spremenil podatek o višini in rasti BDP za leto 2022.
Če je še pred tedni veljalo, da je BDP v letu 2022 znašal 58.989 milijonov evrov, je ta po popravku Sursa zdaj 1.951 milijonov evrov nižji in znaša 57.038 milijonov evrov. Povedano drugače: neznano kam je izginilo skoraj 2000 milijonov (dve milijardi) evrov. Na družbenih omrežjih se je takoj oglasil predsednik prejšnje vlade Janez Janša in vlado, Surs ter Banko Slovenije vprašal, kako je to mogoče in kakšen vpliv bo to imelo na proračunsko načrtovanje. To smo tudi mi vprašali omenjene institucije. Kaj so odgovorili, lahko preberete v nadaljevanju. Že sedaj pa je jasno, da to ni dobro sporočilo ne za domačo ne za tujo javnost. Finančni trgi so na to še posebej občutljivi.
O tem smo se v glavnem intervjuju pogovarjali s predsednikom Fiskalnega sveta dr. Davorinom Kračunom, ki pravi, da načeloma to pomeni, »da je osnova, iz katere država obračuna davčne prihodke, nižja in posledično so lahko nižji tudi dejanski prihodki«. Pri tem dr. Kračun opozarja na primanjkljaj v državnem proračunu, ki je iz meseca v mesec višji. »Primanjkljaj ne preseneča. /…/ Po ocenah Fiskalnega sveta ekspanzivno naravnana fiskalna politika v zdajšnjih cikličnih razmerah ni primerna. /…/ Hkrati se že četrto leto zapored nadaljuje visoka rast javne porabe, tudi če ne upoštevamo obsežnih interventnih ukrepov, ki so bili sprejeti kot odziv na številne krize. Zaskrbljivo je predvsem to, da so bili od leta 2020 naprej pod različnimi vladami sprejeti številni diskrecijski ukrepi brez povezave s krizami z izključno negativnimi posledicami za vzdržnost javnih financ.« Pri tem pa je dodatno skrb zbujajoče, da tudi iz Bruslja ne prihajajo nič kaj spodbudne napovedi. Evropska komisija je v ponedeljek napoved gospodarske rasti za Evropsko unijo za letos znižala z 1,0 na 0,8 odstotka, za evrsko območje pa z 1,1 na 0,8 odstotka. Znižala je tudi napoved za leto 2024, in sicer za EU z 1,7 na 1,4 odstotka, za območje z evrom pa z 1,6 na 1,3 odstotka. Nedvomno je to posledica zgrešene energetske politike EU na čelu z Nemčijo, t. i. zelenega prehoda, vojne v Ukrajini in še bi lahko naštevali. Pri tem imamo v Sloveniji še to smolo, da imamo na oblasti neosocialistično Golobovo vlado, ki z dodatnimi davčnimi prijemi nespametno duši gospodarstvo. Skratka, v finančnem in gospodarskem smislu se nam v prihodnjim mesecih ne obeta nič dobrega.
Drug velik problem, ki ga imata tako Slovenija kot Evropska unija, pa so naraščajoče nezakonite migracije. Ponedeljkov izsek iz pregleda dogodkov Policijske uprave Novo mesto nam pove, da se soočamo s pravo migrantsko invazijo. Policisti so tako med 8. 9. in 11. 9. na območju PP Brežice (Dobova, Obrežje, Sela pri Dobovi, Rigonce, Podgračeno, Ločje, Vrhje, Rakovec, Kapele, Velika Dolina, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Mali Obrež, Mostec, Brežice) in na območju Krškega izsledili in prijeli 1.075 tujcev, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo (480 Afganistancev, 235 Maročanov, 100 Pakistancev, 54 Bangladežanov, 41 Turkov, 29 Sircev, 29 Rusov, 20 Alžircev, 13 Indijcev, 12 Šrilančanov, 11 Iračanov, 11 Nepalcev, 9 Burundicev, 7 Irancev, 4 Palestince, 4 Sudance, 3 Eritrejce, 3 Kongožane, 2 Egipčana, 2 Tunizijca, 2 iz Sierre Leone in po 1 Kamerunca, Ganca, Libanonca in Senegalca. Policijski postopki s tujci še niso končani. Skratka, naša južna meja je z vstopom Hrvaške v schengensko območje, z opustitvijo mejnega nadzora in odstranjevanjem zaščitne ograje povsem prepustna. Nezakoniti migranti brez težav vstopajo v našo državo in nato zlorabljajo azilni sistem, o čemer podrobneje pišemo v reviji. Še sreča, da gredo potem naprej proti Zahodu, lahko cinično dodamo. A to je kaj slaba tolažba, saj jih vse več ostaja tudi pri nas. Slabo se nam piše …
