Piše: Metod Berlec
O odpravljanju posledic katastrofalne ujme in plazov smo se pogovarjali z dr. Jernejem Ježem, univ. dipl. inž. geologije, ki je zaposlen kot znanstveni sodelavec na Geološkem zavodu Slovenije.
DEMOKRACIJA: Dr. Jež, ste geolog in strokovnjak za zemeljske plazove. Najprej bi vas zato vprašal, katere kamnine prevladujejo v Sloveniji. V Geografskem atlasu Slovenije (1998) sem namreč prebral, da 93 odstotkov površja v Sloveniji sestavljajo sedimentne kamnine, 3 odstotke magmatske in 4 odstotke metamorfne kamnine. Je res tako?
Jež: Drži, približno tako. Sedimentne kamnine so v Sloveniji najbolj razširjene. Poudariti pa je treba, da se tudi sedimentne kamnine med seboj zelo razlikujejo.
DEMOKRACIJA: Kako pa so geografsko razporejene kamnine po Sloveniji? Kje bolj prevladuje ena kamenina, kje bolj druga?
Jež: V grobem lahko rečemo, da so magmatske in metamorfne kamnine predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, na širšem območju Pohorja, Kozjaka in Strojne ter severno od Velenja, medtem ko se drugje pojavljajo samo na manjših območjih med sedimentnimi kamninami.
DEMOKRACIJA: Kaj to pomeni za poselitev?
Jež: Pestra geološka zgradba ima velik vpliv na poselitev. Menjavanje različnih kamnin na relativno majhnih razdaljah ima zelo pozitivne vplive, kot so reliefna razgibanost Slovenije, bogate zaloge pitne vode, nastajanje rodovitnih tal ipd., hkrati pa tudi nekatere negativne vplive, med katerimi so gotovo podvrženost nastajanju zemeljskih plazov in sorodnih pojavov pobočnih premikov. Z geološko zgradbo pogojena reliefna razgibanost pa je hkrati tudi eden glavnih razlogov, da je poselitev zgoščena v rečnih dolinah, pogosto na poplavnih ravnicah.
DEMOKRACIJA: Slovenijo je v začetku meseca prizadejala katastrofalna ujma. Močno so prizadeti številni kraji v Sloveniji. Veliko ljudem je voda poplavila ali celo odnesla hiše, številne hiše so bile poškodovane tudi zaradi plazov. Ponekod plazovi še naprej grozijo … Domnevam, da ste kot geolog, ki je zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, močno vpeti v reševanje nastale situacije.
Jež: Nedavne ujme so bile res obsežne. Geologi Geološkega zavoda smo bili že v času trajanja ujme in takoj po njej aktivno vključeni v odpravljanje posledic in svetovanje pri njihovem blaženju. Navzoči smo bili praktično na vseh prizadetih območjih. Predvsem smo na prošnjo civilne zaščite opravljali interventne oglede plazov, pregledovali izvore materiala in ocenjevali nevarnost ter pomagali svetovati pri odločitvah v zvezi z evakuacijo ljudi in pri prvih interventnih ukrepih.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
