Piše: M. I. (Nova24TV.si)
Zdaj je že jasno, da vlada kot glavni vir za črpanje sredstev popoplavne sanacije želi utilizirati kar žepe davkoplačevalcev. Predsednik SDS Janez Janša meni, da je ta ukrep zaenkrat odveč, saj vlada sploh še ni izračunala obsega škode.
Ko je poslanka stranke Gibanje Svoboda Tamara Vonta v parlamentu grozila, da socialistične delovne sobote kot v stari Jugoslaviji še prihajajo, smo se vsi nasmihali ob bizarni ideji. Nato je vlada zopet dokazala, da je resničnost še bolj bizarna od fikcije in dejansko uvedla t. i. “delovno soboto” letos in naslednje leto, ki pa je v resnici le v celofan solidarnosti preoblečen dodatni prispevek na plače – spomnimo, vlada nam je 1. januarja 2023 te z novim zakonom o dohodnini že zvišala, še bolj jih bo s preobrazbo dodatnega zdravstvenega zavarovanja v obveznega, ki bo prav tako bremenil plače.
Kot je razložila vlada, se bo prispevek plačeval v letu 2023 in 2024, obračunal pa ga bo Furs ob dohodnini. “Alternativa obveznemu prispevku pa je solidarnostna sobota, kjer bo ob soglasju zaposlenih in podjetja mogoče ta obvezni prispevek nadomestiti z delom, pri čemer se bo dohodek tega dne namenil v sklad za obnovo Slovenije,” je pojasnila ministrica Sanja Ajanović Hovnik. Za oprostitev plačila obveznega solidarnostnega prispevka bo sicer po napovedih ministra Luke Mesca treba oddelati eno soboto v tem letu in eno v prihodnjem.
Pravzaprav nihče ne ve, kako bo vlada “solidarnostni prispevek” operativno izpeljala
Seveda se je takoj pojavilo kup vprašanj, od zakonskih, češ, ali je takšen prispevek sploh skladen zakonodajo in ustavo, do povsem tehničnih in računovodskih – kako se bo prispevek sploh obračunal? Se bo pobral davek na plačo tisti dan? Se bo zarubil kar celotni dobiček podjetja, če se bo delavec odločil, da bo eno soboto delal? Vlada zaenkrat ni dala še nikakršnih pojasnil. Videti je, kot da so operativno ostali pri “jugoslovanski” udarniški različici ukrepa, ki ga je predstavila poslanka Vonta. Medtem se neizbežno približuje četrtek, ko bo morala vlada pripraviti popis škode, ki je nujen za to, da prejmemo evropsko popoplavno pomoč iz sklada za okrevanje in razvoj.
Še večjo dilemo je izpostavil prvak opozicije in predsednik SDS Janez Janša, ki je na tviterju zapisal, da je “obvezni solidarnostni prispevek” v zakonu o interventnih ukrepih (vsaj zaenkrat) odveč, kajti:
1. Vlada nima niti še neuradne ocene skupne škode;
2. ne vemo, koliko sredstev bomo lahko dobili iz različnih EU virov;
3. vlada še ni predstavila racionalizacije javne porabe in ne vemo, koliko denarja lahko pridobimo s črtanjem manj ali sploh nepotrebnih postavk proračuna.
Kot je še dejal Janša, vsega denarja tudi ne potrebujemo takoj, saj bo obnova trajala leta. Zato v SDS vladi predlagajo, da iz tega zakona umakne to odločitev. Če bo potrebna, jo lahko predlaga takoj, ko bodo znani drugi viri in obseg potreb.
Vlada naj začne pri sebi
“Ko gre za pričakovanja, da bodo gospodarstvo in posamezniki ravnali solidarnostno, pa je zelo važno, da vlada dokaže, da je prej postrgala vse, kar ni nujno potrebno, in šele potem gre na žepe davkoplačevalcev. To bo test in mislim, da se vlada tega zaveda,” je za komercialno televizijo povedal Janša.
Spomnil je, da je vlada iz osem odstotkov za študije in NVO-je dvignila nad 20 odstotkov, kar pa si po njegovem ne moremo privoščiti, in da je sredstva treba vrniti v protipoplavne projekte, kjer so ta najbolj potrebna. “Tam je na voljo nekaj 100 milijonov dodatnih nepovratnih sredstev,” je še opozoril.
Že v osnovi denar naj ne bi bil problem, saj imamo v skladu za okrevanje neporabljene milijarde [ki jih je zagotovila prav tretja Janševa vlada] in ta denar mora priti tja, kjer je potrebno – če se bo črpanje uspešno izvedlo, potem ni nobene potrebe po tem, da se dodatno obremeni že tako preveč obremenjene delojemalce oz. njihove plače.