Piše: C. R., STA
Na Škofjeloškem se tudi danes nadaljuje odpravljanje posledic petkove ujme. Vsi zaselki so že vsaj pogojno dostopni, nadaljujejo pa se zemeljska in gradbena dela za izboljšanje prevoznosti poškodovanih cest. Hkrati poteka evidentiranje najbolj nevarnih plazov, da bi se začela njihova sanacija. Steklo pa je tudi čiščenje vodotokov.
Tako še vedno poteka oskrbovanje prebivalcev težje dostopnih območij, ki sami ne morejo do trgovine ali k zdravniku. Zagotavlja se tudi nujna oskrba z električno energijo in vodo, kjer elektro in vodovodno omrežje še nista v celoti sanirana. Komunala Škofja Loka se trudi izvesti tudi vse potrebne ukrepe, da se odpravi ukrep prekuhavanja vode na območju občine.
“Spopadamo se z realnostjo posledic te katastrofe, katerih razsežnosti se vsako jutro na novo odkrivajo,” je izpostavil župan in pojasnil, da se kaže res veliko število zemeljskih plazov. Te s pomočjo geologov popisujejo in preiskujejo, da bi lahko tiste najbolj nevarne, ki ogrožajo življenja, objekte in ceste, čim prej sanirali.
“Gradbena mehanizacija prihaja na pomoč iz vseh koncev Slovenije,” je povedal župan, ki je vesel tudi pomoči številnih prostovoljcev, ki pomagajo velikemu številu različnih strokovnih služb. “Če imate potrebo, da pridejo pomagati tudi vam, to sporočite. Prav tako nas obvestite, če ste opazili, da pomoč potrebujejo vaši sokrajani in sokrajanke,” občane pozivajo na občini.
Medtem ko v poplavljenih objektih poteka čiščenje, pa je po županovih besedah kar veliko ljudi, ki se še ne morejo vrniti domov. Večinoma bivajo pri sorodnikih, nekatere pa so namestili v občinska stanovanja.
“Civilna zaščita na celotnem območju občine usklajuje čiščenje prostorov, koordinacijo prostovoljcev, odvoze odpadkov, delo gradbene mehanizacije in zaščito vodotokov, kjer se nadaljuje spodjedanje in so ogrožene hiše,” je povedal Radinja in pojasnil, da so delavci že od torka v Sori in drugih vodotokih.
Ena ključnih nalog, ki jo opravlja štab civilne zaščite, pa je tudi odgovarjanje na potrebe ljudi, ki še vedno kličejo na urgentno številko in potrebujejo pomoč.
Šele ko bodo interventne zadeve končane, se bo lahko štab civilne zaščite preobrazil v neke vrste ekipo za sanacijo, je pojasnil župan. Napovedal je tudi, da je v načrtu tudi izredna seja občinskega sveta, saj bo verjetno potrebna sprememba odloka o pomoči občanom, vsekakor pa tudi rebalans proračuna. Vendar je prej še treba oceniti višino škode in obseg sredstev, ki jih bo treba zagotoviti v občinskem proračunu.
Delo po ujmi se nadaljuje tudi v Poljanski dolini, kjer so samo v občini Gorenja vas – Poljane evidentirali 162 plazov, ki so povzročili škodo, in deset uničenih ali poškodovanih mostov. Kot je povedal župan Milan Čadež, so začeli tudi s čiščenjem zasutih vodotokov, ki bi ob novem deževju znova potencialno lahko ogrožali hiše in ostale objekte.
V Kamniku so reke povsem spremenile podobo dveh dolin
Župan Kamnika Matej Slapar je za STA dejal, da so občani s pomočjo prijateljev in prostovoljcev že začeli s sanacijo škode. Najhuje je bilo v dolinah Črne, Kamniške Bistrice in Bistrice. Doline pa so povsem spremenile podobo v Tunjicah in v Lanišah, kjer so reke po besedah Slaparja nanesle prod v višini enega metra in zasule dele teh dolin.
Cestne povezave do teh vasi so do neke mere usposobili v ponedeljek in jih naredili dostopne za težko mehanizacijo, interventna vozila in preskrbo z najnujnejšimi potrebščinami. Trenutno pospešeno odvažajo material, še vedno pa se približno 300 gasilcev trudi priti do nekaterih vasi, je navedel Slapar.
Komunalno podjetje Kamnik je v ponedeljek zvečer obnovilo del uničenega vodovoda, vendar bo iskanje napak na omrežju trajalo še nekaj časa, na določenih predelih Kamnika še vedno zmanjkuje vode, je povedal Slapar in dodal, da so tam gospodinjstvom namestili cisterne z vodo. Ponovno je bila speljana tudi elektrika, kjer pa to še ni bilo mogoče, pa so gasilci zagotovili agregate.
“Mleka, makaronov, riža, konzerv, vsega imamo polno,” je naštel Leskošek. Vsi pa po njegovih besedah pogrešajo škornje, saj jim jih je voda ali odnesla ali namočila.
Kamnik se trenutno spopada tudi z ogromnimi količinami kosovnega odpada, uničenih je bilo tudi veliko avtomobilov, a Slapar še ni mogel podati ocene v konkretnih številkah. Sami kosovnega odpada ne bodo mogli predelati, pomagati bo morala država, je dejal.
“Takšne katastrofe v teh koncih še ni bilo in sami, brez pomoči države, tega ne bomo zmogli,” je ocenil Slapar. Prva točka sanacije je zagotoviti prevoznost, da bo življenje steklo v normalne tirnice, sledila pa bo trajna sanacija, ki bo po Slaparjevih navedbah trajala več let, saj bo treba te doline, struge rek in podporne zidove zgraditi znova.
Dodal je, da so na občini že začeli pripravljati rebalans proračuna in zamrznili vse nenujne zadeve ter pogodbe, ki jih še niso začeli izvajati, ter da so denar preusmerili v sanacijo.
Slovenijo je v minulih dneh prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so opustošili dve tretjini Slovenije. Vodni pretoki se sicer umirjajo, a odtekla voda za sabo pušča porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, mnogi so ostali brez domov. Številni prizadetim v ujmi že pomagajo, pomoč je prišla tudi iz tujine.
