Piše: Petra Janša
Z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem smo se med drugim pogovarjali o razmerah v slovenskem pravosodju, razmerjih med vejami oblasti, o grožnjah sodniški neodvisnosti, sodniških plačah in obljubljenem dodatku, pa tudi, kaj za našo demokracijo pomeni nedavna odločitev ustavnega sodišča glede zakona o RTV Slovenija in zakaj ni naklonjen nekaterim predlaganim ustavnim spremembam.
DEMOKRACIJA: Gospod Zobec, kako ocenjujete nedavno nujno sejo odbora za pravosodje, na kateri ste sodelovali tudi sami?
Zobec: Na tej seji je tekla beseda o razmerju med ministrstvom za pravosodje in sodstvom, natančneje o pooblastilih ministrstva, predvsem službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč, ki je sicer znotraj ministrstva, a jo vodi sodnica. Medtem ko je ministrica poudarjala potrebo po večjem in doslednejšem nadzoru sodne uprave, so predstavniki sodstva krčevito nasprotovali tako rekoč vsakemu nadzoru, češ da gre za vmešavanje izvršilne oblasti v njihovo delo. Pri tem so prezrli, da prej omenjeno službo vodi sodnica, da ima v primeru spora med ministrstvom in predsednikom preiskovanega sodišča zadnjo besedo predsednik vrhovnega sodišča ter da si po slovenski zakonodaji pristojnosti sodne uprave delita ministrstvo in vrhovno sodišče. Predvsem pa so pozabili, da je sodna uprava marsikdaj sicer povezana s sojenjem, a nikoli ni sojenje. Moje izkušnje so take, da grožnje sodniški neodvisnosti ne prihajajo od zunaj, ampak predvsem od znotraj. Da je ironija še večja, s strani samega sodnega sveta, varuha sodniške neodvisnosti, natančneje komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu.
Več preberite v tiskani izdaji Demokracije
Tednik Demokracija – Pravica vedeti več!
