Piše: Arian Sajovic
Pa smo končno tudi uradno vstopili v koledarsko poletje, ki že kliče po morju, vrelih poletnih hitih in ledenih koktajlih na plaži. A stanje v naših parlamentarnih strankah je kljub prehodu v počitniško sezono vse prej kot počitniško. Podobno kot so pri NSi opisali zdajšnje gospodarske razmere – celo alarmantno.
Prejšnji teden je bila v ospredju novica o razdoru v Levici. Tam naj bi bilo prišlo do dokončnega razdora med Meščevo ekipo in levim krilom. Koliko bolj levo še gre? A pustimo malenkosti … Revolucionarji so se ločili od »neoliberalcev«, kar je sicer hvale vredno, če izhajamo iz dejstva, da hoče del stranke dati prednost obljubam lastnim volivcem pred politično koristjo. A hkrati je težko najti kandidata v stranki, ki bi bil za volivce medijsko dovolj privlačen, da bi lahko obul Meščeve čevlje. Potem so tukaj Socialni demokrati, kjer že dlje časa frči perje, a je Fajonova očitno začasno preusmerila pozornost z osvojitvijo sedeža v Varnostnem svetu ZN. Utrinki slavja nad Belorusijo so bili sicer nekoliko pretirani, saj je šlo za ekvivalent zmage naših nogometašev proti San Marinu, a vseeno čestitke ob velikem diplomatskem uspehu. Ne glede na vse pa pri vseh snubcih za njeno mesto deluje, da so dnevi Fajonove na vrhu stranke šteti. No, kaos v naši največji parlamentarni stranki Gibanje Svoboda sicer ne preseneča, če vzameš v zakup, da jo sestavlja večinoma oportunistični in politično neizkušeni kader. Kdo bi si kaj takega mislil o instantni stranki z novim obrazom. Obeta se jim že druga ministrska menjava, ki jo bo očitno skušala z interpelacijo pospešiti tudi največja opozicijska stranka SDS, a kot se govori, gre iskanje menjave bolj slabo, saj naj bi imel premier pri potencialnih tarčah težave z odzivi na telefon. No, medijske izpostavljenosti pa so bili deležni tudi pri SDS, saj so mediji naredili senzacijo glede informacije, da uspešen profesionalec po 35 letih kariere morda razmišlja o pokoju. Je sicer res, da gre za veliko stvar, konec koncev gre za spremembo, ki bo terjala davek na političnem parketu, a »timing«, ki je preusmeril pozornost z drame v Levici, je bil vsekakor samo naključen.
Stranke so torej na robu velikih sprememb, a upajmo, da te še nekoliko počakajo. Čeprav je politična igra pogosto zabavna, pa glede na stanje gospodarstva, zdravstva, javnih financ itd. srčno upam, da se naši odločevalci vrnejo s počitnic osveženi in polni idej, v središču katerih bo sodelovanje za doseganje ciljev v dobro vseh, saj bi si nadaljnji politični kaos slovensko ljudstvo ta čas težko privoščilo.
