Piše: Lucija Kavčič
Na področju šolstva se bo končno začelo premikati na bolje, je napovedal minister Rončević. Reforma bo, je dejal, in to kljub vsemu nasprotovanju pedagoškega establišmenta. Pripravljena bo v sodelovanju z učitelji in ravnatelji, sodelovali bodo lahko tudi dijaki in študenti. Strinjam se, da težave v šolstvu niso nič novega, vendar pa se do zdaj za njihovo odpravo ni naredilo praktično ničesar.
Dobro je opaziti, da sindikatu SVIZ vendarle ni uspelo prepričati široke javnosti, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) načrtuje obvezno učiteljsko zbornico in da namerava odpuščati. S takšnimi in podobnimi argumenti mu je uspelo prepričati le precej učiteljev, da so s podpisom izrazili nasprotovanje reformi. S tem pa so se pravzaprav postavili v nerodno situacijo, saj dajejo vtis, da si ne želijo sprememb v svoji korist, kamor sodi tudi krepitev avtoritete učiteljev. Svoje namene glede reforme minister Rončević namreč zelo jasno in utemeljeno vedno znova pojasnjuje, zato ne more biti nobenega dvoma: šolska reforma, ki mora učiteljem olajšati delo, ne nastaja mimo njih, ampak skupaj z njimi, saj njihovih izkušenj in strokovnih predlogov ni mogoče nadomestiti zgolj z akademskimi razpravami. K šolski reformi pa lahko s svojimi mnenji in pobudami prispevamo tudi starši, saj lahko svoje ideje v poseben spletni obrazec, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, vpiše prav vsak. Odpuščanj seveda ne bo, SVIZ pa bo v okviru svojih pristojnosti vključen v obravnavo vprašanj s področja delovnopravne zakonodaje ter položaja in pravic zaposlenih.
Na MIZM reforme torej ne pripravljajo iz nič, ampak bodo dobre rešitve in predloge iz preteklih let uporabili ter jih nadgradili. Kot starša me veseli tudi to, da skupaj z reformo pripravljajo dodatne ukrepe za izboljšanje bralne pismenosti, saj je ta res na kritični ravni.
