-1.5 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Golobova oblast prinaša še višje položnice za energijo

Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)

Omrežnina predstavlja eno najpomembnejših postavk na računu, ki ga prejmemo za porabo električne energije. Glede na osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) se bo ta v prihodnje krepko povečala, za skoraj polovico, zaradi izjemno povečane potrebe po dodatnih naložbah. Razlog? Vladna politika zelenega prehoda. Vlada bi morala po njihovo preveriti, koliko je še “gospodarstvo in prebivalstvo zmožno prenesti”

“Dejstvo pa je, da bodo izjemno povečane potrebe po dodatnih naložbah zaradi doseganja ciljev iz NEPN v prihodnjih letih bistveno vplivale na višino omrežnine. Če bi sledili dinamiki naložb iz veljavnega razvojnega načrta distribucijskega sistema električne energije za obdobje 2023–2032, bi se v tem obdobju samo iz naslova amortizacije in reguliranega donosa na sredstva omrežnina v povprečju povišala za 45 odstotkov glede na načrtovano omrežnino za leto 2022,” so zapisali v Agenciji RS za energijo.

V Agenciji za energijo nadalje pojasnjujejo, da se bo omrežnina sprva dvigala nekoliko počasneje, nato pa zadnji tretjini desetletnega obdobja veliko hitreje, med 80100 odstotki. Pišejo, da bodo stroški pomembno vplivali tako na domača gospodinjstva kot gospodarstvo. “Zato je nujno treba te vplive jasno zapisati v posodobljenem NEPN in tudi oceniti, koliko je gospodarstvo oziroma prebivalstvo dejansko zmožno prenesti in določiti ukrepe za zagotavljanje potrebnih finančnih in kadrovskih virov,” zapišejo v komentarju osnutka posodobljenega NEPN. Omrežnina danes predstavlja približno tolikšni strošek končne cene kot sama energije. K ceni energije in omrežnine se nato prištejejo še dajatve, ki predstavljajo manjši delež stroška.

Vladna politika pa s svojimi zelenimi cilji finančno ne obremenjuje le prebivalcev, temveč tudi podjetja. Nekateri upravljavci omrežja so vladne poskuse spodbujanja nameščanja sončnih elektrarn preprosto zavrnili, omrežje je preprosto prešibko, poroča N1. Električno omrežje je tudi sedaj “ozko grlo” zelenega prehoda, zato vlada aktivno spodbuja zadolževanje elektrodistributerjev.

Zeleni prehod stane
Odpravljanje ozkega grla in prihajajoča solarizacija države pa se bo naposled poznala na denarnicah prebivalcev Slovenije. Dodatne zadolžitve in posodabljanja omrežja, ki je nujno potrebno za zeleno prihodnost, kot si jo zamišlja oblast, se bodo prenesle na odjemalce. “Svoboda nam prinaša še višje položnice za elektriko,” se je na medijsko razkritje odzval poslanec SDS Andrej Kosi.

 

 

Potrebne Investicije pa bodo očitno toliko stale, da samo najemanje kreditov ne bo zadostovalo. V Agenciji za energijo predvidevajo nepovratna (beri: davkoplačevalska) sredstva, za katera bodo lahko zaprosili elektrodistributerji in še  POZOR  uvedbo “namenskega prispevka za sofinanciranje povečanih naložb zaradi zelenega prehoda in doseganja ciljev iz NEPN, za kar pa je potrebna ustrezna zakonska podlaga.”

Vzporedno zaustavljanje gradnje JEK 2
Vzporedno z investicijami se odvija politični triler glede samega vira energije, ki bo napajal zaenkrat še osiromašeno električno omrežje. Po tem ko se je domala celotna strokovna javnost izrekla za gradnjo drugega bloka JEK 2, postaja vse bolj jasno, da je drugi blok nuklearke na stranskem tiru, v prvi plan pa je prodrla “sončna energija”. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je pred kratkim zatrjeval, da je sončna elektrarna najmanj okoljsko škodljiva, pri tem pa prikladno pozabil na jedrsko energijo, ki je dokazano najmanj škodljiva okolju. Isti minister je tudi razkril, da projekt JEK 2 ne stoji pri vladi, temveč pri investitorju  GEN energiji. GEN energijo vodi Dejan Paravan, dolgoletni partner Roberta Goloba v državnem GEN-I. Več TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine