0.7 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Izzivi desne sredine

Piše: Zala Tomašič, politologinja, ekonomistka, mag. mednarodnih odnosov in TV-voditeljica

Desnosredinske vrednote zajemajo pomembne stebre, kot so družina, zakon, ljubezen do domovine, človekove pravice, podjetništvo in demokracija. Z mojega vidika so te vrednote nujne za nemoteno delovanje družbe, njihova odsotnost pa ustvarja opazno praznino. Na žalost to praznino že lahko vidimo v Evropi.

Vendar se vsaka praznina sčasoma zapolni, in če je ne bomo zapolnili mi s svojimi desnosredinskimi vrednotami, jo bo zapolnil nekdo drug, najverjetneje s progresivnimi vrednotami (oklevam pri uporabi tega izraza, saj implicira napredek). Ampak vzpon levice in progresivnih vrednot sproži neizogiben vzpon skrajne desnice kot nekakšno protiutež. Posledično ta cikel ekstremne polarizacije na koncu povzroči izgubo desne sredine in naših vrednot.

To vodi do vprašanja, zakaj sploh pride do tega stanja in kako ga lahko preprečimo. Del problema oziroma razlage se skriva v demonizaciji politične desnice in manipulaciji pojma politične sredine. Zanimivo je, da ljudje pogosto, ko govorijo o levici, ločujejo med skrajno levico in levo sredino, ki pa je zdaj že sinonim za sredino. Nasprotno pa se pojavi težnja po združevanju desne sredine, desnice in skrajne desnice brez razlikovanja med njimi, čeprav predstavljajo različne ideologije. Ta manipulacija z jezikom se morda zdi nepomembna, a je v resnici ključna, saj vzpostavi izhodišče. Problematično je, če izhodišče temelji na ideji, da levica predstavlja sredino.

Ko omenjam demonizacijo desnice, govorim o stalni potrebi tistih, ki se identificiramo kot desnosredinski, da se branimo. Vedno smo postavljeni v obrambo, bodisi v političnih razpravah na televiziji ali v zasebnih pogovorih s prijatelji. Desnosredinske ideologije veljajo za nazadnjaške in neprijetne, kar vzbuja strah v ljudeh, predvsem v mladih, da bi se javno povezovali z desno sredino. To je očitno med vplivneži, ki, čeprav mnogi med njimi podpirajo desnosredinske vrednote in stranke, se bojijo odkrito izražati svoja stališča. Nasprotno se tisti na levi strani s tem ne soočajo.

Desna sredina se ne le znajde v nenehnem zagovarjanju svojih stališč, temveč se otepa tudi težav pri jasnem opredeljevanju in komuniciranju svojih programov. Desnosredinske stranke pogosto razvijejo celovite programe in si marljivo prizadevajo za njihovo uresničevanje, vendar se soočajo z izzivi pri učinkovitem posredovanju svojih sporočil. Nasprotno pa levica, čeprav navadno nima razvitega programa ali se preprosto zateka k populizmu, blesti pri predstavljanju svojih idej množicam in nagovarjanju čustev ljudi.

Poleg tega je levica spretna v prisvajanju in preoblikovanju vprašanj ter v prikazovanju desne sredine kot antagonistične. Pomemben primer tega je ohranjanje okolja, ki je bilo zgodovinsko povezano z desnosredinskimi vrednotami. V Združenih državah Amerike so na primer republikanski predsedniki pomembno pripomogli k varstvu okolja. Predsednik Nixon, republikanec, je ustanovil Agencijo za varstvo okolja, medtem ko je predsednik Theodore Roosevelt, prav tako republikanec, že desetletja prej ustanovil Zavod za gozdove Združenih držav (USFS) in vzpostavil številne nacionalne gozdove, zvezne ptičje rezervate, nacionalne rezervate za divjad in nacionalne parke. Kljub temu in dobrim programom desne sredine glede varovanja okolja je javno mnenje o desni sredini danes, kot da ji ni mar za okolje.

Desnosredinske vrednote, kot so družina, zakon, ljubezen do domovine, človekove pravice, podjetništvo in demokracija, so ključnega pomena za delovanje zdrave družbe. Vendar pa stanje v Evropi tako zdaj kot v zadnjih letih razkriva praznino, ki jo je treba zapolniti s temi vrednotami. Če tega ne storimo, lahko druge ideologije, pogosto označene kot progresivne, zasedejo to praznino. Ta dinamika, skupaj s poniževanjem desne sredine in spretnostjo leve strani pri opredeljevanju in komuniciranju vprašanj, vodi v krog skrajne polarizacije. Zaradi tega trpijo desnosredinska pozicija in njene vrednote.

Ampak kot optimistka verjamem, da bodo desnosredinske vrednote obstale. Kljub temu pa ne smemo dovoliti, da nas neprestano potiskajo v defenzivo in se samo odzivamo na stvari, ki jih definira levica. Nujno je, da postanemo glasnejši in pokažemo široko podporo ter vero v desnosredinske ideale. Do evropskih volitev je leto dni in zdaj je odlična priložnost za začetek.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine