Piše: Gal Kovač (nova24tv.si)
Golobova vlada se je na oblast zavihtela na valu neštetih obljub. Po enem letu, ko je prišel čas, da se oceni delo vlade, je vlada ocenila, da obljub več ne misli dajati. Odslej bo torej vsak vladni ukrep presenečenje. Teh je bilo od Golobove zaprisege v Državnem zboru veliko, predvsem negativnih. Najnovejše presenečenje je prišlo v obliki preloma obljube, da ne bo več obljub. Zadanega vodila se je držal dober mesec, nato pa upokojencem obljubil predčasno uskladitev pokojnin. Upokojenci tako v strahu pričakujejo novo presenečenje. Bo vlada dobila novo prioriteto, še preden bo predsednik vlade uspel izpolniti obljubo?
Prispevek na Planet TV je dobro strnil način delovanja Golobove vlade in premierja samega. “Ne bomo dajali več nobenih javnih obljub, ampak bomo trdo delali in potem seznanjali javnost z rezultati,” je dejal predsednik vlade 21. aprila 2023. Ta torek, 23. maja 2023, je predsednik vlade prelomil obljubo, da ne bo več obljub. Tako je dejal: “Najprej bomo s prvim novembrom izvedli predčasno uskladitev pokojnin za 1,8 procenta, zato da izpolnimo osnovno obljubo.”
Če bi predsednika vlade sodili zgolj po njegovih besedah, bi lahko dejali, da je njegova prioriteta menjevanje prioritet. Kako si sicer lahko pojasnimo, da je ob prelomu leta, 29. decembra 2022, v nagovoru sodržavljanom rekel: “Leto 2023 bo leto reform. Leto reform, s katerimi želimo nasloviti vse tiste izzive, ki so se kopičili zadnjih 30 let. Želimo popolnoma spremeniti sistem delovanja javnega zdravstva, želimo vpeljati reformo tako v pravosodju kot v šolstvu. Reformo pokojninskega sistema, reformo stanovanjske politike, na koncu tudi davčno reformo.” Že ta ponedeljek pa je nonšalantno, očitno prepričan, da spomin državljanov ne seže tako daleč, dejal: “Zdravstvena reforma je predvidena za leto 2024. Takrat se bo začela izvajati.”
Spomnimo se tudi njegovih neslavnih obljub sodnikom in tožilcem, ki jim je čez prst in po glavi obljubil 600 evrov povišice, nato pa so na vladi ugotovili, da se plač kar tako dvigovati brez ustrezne zakonske podlage ne da. Podobno se je pripetilo z gasilci, ki jim je po pogumnem gašenju požara na Krasu obljubil finančno nagrado, a je ugotovil, da to ne bo mogoče. Gasilci so ostali praznik rok, jih je pa zato tolažila nasmejana fotografija Tanje Fajon v helikopterju in tragikomična izjava Marjana Šarca, ki je okvaro policijskega vodnega topa, ki je pomagal pri gašenju, pojasnil z besedami, da je šel štarter in da je bila “žička zacvikana”.
Za Tanjo Fajon je bil ogled pogorišča na Krasu vesel dogodek. (Foto: FB)
Dr. Dejan Verčič iz FDV je Golobov modus operandi opisal tako: “Vizija je premična, cilji niso jasni, se spreminjajo skozi čas. Včasih se spreminjajo skozi mesece, tedne, včasih se celo isti dan kakšen cilj premakne. Na drugi strani ni nikakršnega prevzemanja osebne odgovornosti.”
Kulturni boj kot prioriteta
Morda smo mediji nekaj spregledali. Golobova vlada je namreč z vso silo ob samem začetku mandata začela vršiti kulturni boj, začenši s sestavljanjem “črnih seznamov” kadrov v javnem sektorju, ki ga je nadaljevala z ukinjanjem Muzeja slovenske osamosvojitve kot tudi nedavno ukinitvijo spominskega dne na žrtve komunističnega nasilja. Verjetno največje bojišče kulturnega boja pa je javna RTV, ki si jo želi Golob z vso silo politično podrediti. Tudi tukaj je svojem volivcem zaenkrat postregel le z obljubami. Zadnjo je podelil pred kratkim, ko je dejal: “Naša glavna predvolilna obljuba je, da bomo RTV iztrgali politiki. Katerikoli politiki.”
Tudi sicer pa bi veljalo Goloba opomniti, da obljube v politiki same po sebi nimajo negativne konotacije. Nasprotno, služijo prav posebnemu namenu. Na podlagi političnih obljub lahko volivci presojajo uspešnost vlade. Če ta obljub ne daje, javnost njihovega dela ne more presojati, vlada pa lahko še vsak najmanjši korak predstavi kot triumf slovenstva.
