Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
Zdrava in domača hrana je nekaj kar je nujno potrebno za preživetje slehernega Slovenca. Zdi pa se, da odločevalci na to preprosto pozabljajo, saj poskušajo s svojimi izjavami vzbuditi prepričanje, da je vse lepo in prav, kmetom pa poskušajo v luči protestov celo prilepiti politični predznak. Čeprav so kmetje enotni v opozorilih, da je postala kmetijska politika povsem nevzdržna, koalicijski poslanci vztrajajo na stališču, kako naj bi dobro delali. Ti so namreč zavrnili predlog priporočil za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta. Medtem, ko koalicija javnost prepričuje, kako naj bi šlo v primeru položaja slovenskega kmeta le za nabiranje političnih točk, pa v kmetijskih organizacijah enotno opozarjajo na nevzdržnost razmer. “Če bi bila komunikacija drugačna, prav gotovo teh protestov ne bi bilo. V ospredju te vlade so očitno neki drugi cilji”, opozarja poslanka SDS Alenka Helbl.
Da je kmetijska politika že kar nekaj časa nastaja daleč od kmetijskih zemljišč in gozdov, daleč od kmetov, opozarja predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. “Nastaja za zidovi pisarn, v vedno bolj številčnem uradniškem aparatu, ki pogosto s kmetijstvom nima prav nobenega stika več. Tako doma kot v Bruslju”, poudarja in dodaja, da se iz tega razloga ni mogoče čuditi temu, da se je v naši kmetijski politiki nekje med pripravami za vstop v EU in danes izgubil njen prvi cilj, ki je trajnostna pridelava cenovno dostopne hrane na ekonomsko vzdržen način. “Brez tega cilja se ne morejo uresničevati tudi ostali cilji: vitalnost in socialna varnost podeželja ter slikovita biotska pestrost edinstvene slovenske krajine. Krajine, ki jo je skozi stoletja oblikoval slovenski kmet. Brez pridelave hrane, prvega cilja skupne kmetijske politike, izgubimo dolgoročno prehransko varnost”, opozarja.
Predsednik Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Roman Žveglič ob 23. obletnici delovanja KGZS-ja izpostavil, da se kmetijstvo se sooča z vse večjimi preizkušnjami. V proceduri je namreč Zakon o zaščiti živali, opozoril pa je tudi na večjo obdavčitev sredstev skupne kmetijske politike, napovedano obdavčitev nepremičnin, okoljevarstvene zahteve, ki omejujejo tehnologije pridelave hrane in pa na podnebne spremembe. “Vse to so izzivi, ki se tičejo tako pridelovalcev hrane kot širše javnosti”, poudarja Žveglič in dodala, da so številni kmetje nemoč pri razumevanju situacije izrazili na protestu, ki je aprila potekal v Ljubljani.
Kmetijstvo po besedah Žvegliča nedvomno ni zgolj gospodarska panoga, saj ima tudi vlogo pri ohranjanju poseljenosti, zagotavljanju socialnega ravnotežja, vzdrževanju in ohranjanju kulturne krajine, ohranjanju nacionalne identitete, ohranjanju tradicionalnih značilnosti in etnografskih posebnosti, zagotavljanju prehranske varnosti, preprečevanju zaraščanja, itd. “V danem trenutku je pred kmetijstvom množica izjemnih izzivov, ki se tičejo tako malih kot velikih kmetov, ravninskih in hribovskih, ekoloških in konvencionalnih”, je opozoril in dodal, da so izzivi, katerim smo priča, tičejo predvsem mladih. Če se bo po njegovih besedah prepustilo parcialnim interesom, se po njegovem mnenju mladim kmeticam in kmetom slabo piše. “Tega ne smemo dopustiti”, je jasen.
Protestni shod kmetov v središču prestolnice, kjer se je od vlade zahtevalo zaščito in več razumevanja za položaj slovenskega kmeta. (Foto: STA)
V največji opozicijski stranki SDS so oblikovali priporočila za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta. Vlado so med drugim pozvali, da naj prilagodi okoljske zahteve za kmetovanje na območju Nature 2000 na način, da kmetom ne bodo onemogočale kmetovanja. Hkrati pa naj vlada takoj začne uradni postopek za zmanjšanje obsega ozemlja Republike Slovenije v Naturi 2000. Prav tako pa so vladajoče pozvali k nasprotovanju sprejetju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in k temu, da ne pride uvajanja novih davčnih bremen in da se zagotovi, da bodo plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) v celoti izvzeta iz plačila dohodnine. Vsa neposredna plačila in ostala sredstva v kmetijstvu naj se po njihovih besedah uskladi z inflacijo. “Vlado pozivamo, da zagotovi zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja ter v prihodnosti učinkovito upravlja z zvermi in divjadjo na način, da se zaščiti prebivalstvo in omogoči varno kmetovanje”. Po mnenju poslanca SDS Tomaža Lisca je vlada omenjena priporočila zavrgla “deloma z zaničevanjem in vehemenco”. “Vlada zavrača vsa priporočila, ker so nepotrebna, saj se vse aktivnosti že izvajajo. Spoštovani kmetje, vlada in koalicija vam sporočata, da v kmetijstvu ni problemov oz. se rešujejo, sami kmetje pa verjetno najbolj vedo, da to ne drži”. je ocenil po poročanju STA.
V ospredju te vlade so očitno neki drugi cilji
Poslanko Alenko Helbl, članico odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, smo povprašali, čemu so se v stranki odločili za sklic izredne seje. “Slovenska demokratska stranka že vsa leta kmetijstvu namenja veliko pozornosti. Kmetijstvo je med prioritetnimi temami našega programa, saj se zavedamo pomena kmetijstva in vsega kar ta prinaša, torej ohranjanje slovenskega podeželja, slovenske kulture in slovenske krajine”, je poudarila in dodala, da pri njih deluje tudi forum za kmetijstvo in podeželje, ki je aktiven. V tem letu so že imeli tri regijska srečanja oziroma okrogle mize na temo, kako naprej v kmetijstvu, kjer so prisluhnili kmetom, njihovim težavam, predlogom, se seznanili s primeri dobre prakse.
To sejo pa so sklicali tudi zaradi tega, ker so zaznali, da navkljub temu, da se ministrica se sicer srečuje s kmeti, posameznimi skupinami, učinka ni. Helblova je prepričana, da bi bilo nujno, da bi se pri pripravi strateškega načrta skupne kmetijske politike usedli skupaj. “Če bi bila komunikacija drugačna, prav gotovo teh protestov ne bi bilo. V ospredju te vlade so očitno neki drugi cilji”, je izpostavila in dodala, da lahko sicer sedaj s strani vlade poslušamo le obljube o pomoči kmetom.
Poslanka SDS Alenka Helbl (Foto: STA)
O kmetijstvu brez kmetov ne bo šlo
Kmetje so se po besedah poslanke odzvali na četrtkov odbor za kmetijstvo, ko so slišali, kaj je bilo povedano. “Bilo je nekaj klicev, elektronskih sporočil. Danes zjutraj sem se pred odhodom v Ljubljano srečala s tremi kmeti v poslanski pisarni v Radljah ob Dravi srečala s tremi kmeti, zato sem prebrala tudi njihova sporočila.” Po njenih besedah je bilo njihovo skupno sporočilo to, da o kmetijstvu brez kmetov ne bo šlo in da si želijo biti enakovreden sogovornik pri tem in da si tega pač ne bodo dovolili. “Poleg tega nam koalicija očita, da smo jih mi spodbujali k protestom, ampak to ne drži”, je dodala jasno. Povedala je, da ji je v četrtek eden od kmetov jasno in glasno povedal ter jo preprosil, da naj poslancem pove, da kmetje znajo razmišljati s svojo glavo, brati, računati, prav tako pa so politično različno opredeljeni, če so, in da jih s temi očitki ne bodo odvrnili. Kar je koalicija zagovarjala v petek in na četrtkovem odboru je po oceni poslanke navaden blef. “Nisem prepričana, da bodo možni skupni koraki.”
Govori se tudi o določenih pritiskih na predstavnike kmetijskih organizacij, ki so bolj aktivni
Na vprašanje, kako gleda na to, da so v koaliciji zavrnili predlog priporočil za takojšnje reševanje položaja slovenskega kmeta, je odgovorila, da je temu tako, ker govorijo o tem, da je to politično. V luči tega je opozorila, da je potrebno zavedanje, da ukrepe sprejemajo politiki, odločevalci v parlamentu, vlada in tako naprej. “Seveda je politično. Ampak pomen je v tem, da gre za priporočila, ki so bila dana morda tudi v premislek vladi, da takšen način komunikacije ne vodi nikamor”, je poudarila in dodala, da so kmetje resnično razočarani. “Govori se tudi o določenih pritiskih na predstavnike kmetijskih organizacij, ki so bolj aktivni.” To po njenih besedah ne vodi nikamor. Pravi, da se boji za prehransko varnost, zaščito slovenske krajine. Kot je povedala jo je eden od kmetov opozoril, da imamo vso to naravo, ker so jo skozi leta ohranjali kmetje in ko o naravovarstvenikih ni bilo ne duha ne sluha. “Vse se je ohranjalo tudi zaradi kmetovanja, sedaj pa se postavljajo pogoji, ki omejujejo oziroma otežujejo kmetovanje, s tem pa tudi konkurenčnost slovenskega kmeta”, je kritična.
Podoba kakšen naj bo slovenski kmet je po njenih besedah še očitno iz tistih starih časov, da kmet naj ne bo ekonomsko neuspešen in da mora biti zgaran. “Sedaj imamo mlade, ki imajo ideje, so izobraženi, ki želijo delati in so pripravljeni cel dan in vse dni v tednu preživeti na kmetiji z namenom, da imamo mi lokalno pridelano prehrano”, je izpostavila in dodala, da se ji je zdelo naravnost neprimerno norčevanje iz njihove kmetijske mehanizacije v času protestov češ, kako so brneli po Ljubljani. Ker so se pojavljali tudi očitki okrog vrednosti traktorjev, je poslanka opozorila, da je potrebno zavedanje, da kmetje brez teh traktorjev ne bi mogli obdelovati zemlje.
Foto: STA
Pridelava kakovostne hrane za slovenske državljane je naš osnovni cilj
Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije poudarja, da bi za slovensko kmetijstvo lahko rekli, da je največje podjetje v naši državi. “Če samo pogledamo količine dela, ki ga kmetijstvo opravi, lahko z gotovostjo trdimo, da med vsemi poslovnimi subjekti ustvarimo največji BDP. Če se torej primerjamo s podjetjem pa lahko takoj izpostavimo največje težave tega podjetja: njegovo razdrobljenost po celotni Sloveniji. Zaradi tega dejstva je povezovanje kmetov zelo pomembno. Kmetje se med seboj povezujemo in sodelujemo na različne načine: interesno, ekonomsko, sektorsko ter mladi iz podeželja, ki se povezujejo v društva”. Ker je povezovanje bistvenega pomena v kmetijstvu, kar se je odrazilo v zadnjih dveh letih. Kmetijske organizacije so po besedah Medveda povezane kot še nikoli pod primežem zakonodajnih zahtev in naravovarstvenih ekstremistov, ki svoja stališča jemljejo kot edino resnico in so zanje pripravljeni celo spreminjati zakonodajo ob pomoči uradnikov in poslancev.
Foto: Nova24TV
“Dovolj nam je bilo, zato smo svoje nemoči in nestrinjanje izkazali na opozorilnih protestih”, je izpostavil Medved in dodal, da imajo nevladne organizacije imamo poleg strokovnosti v kmetijski politiki, tudi veliko bazo znanja in upravljanja podeželja. Ravno zaradi slednjega so po njegovih besedah vse nevladne kmetijske organizacije zelo pomembne za naš kmetijski prostor. “Kmetijske organizacije nudimo strokovno in ekonomsko pomoč našim malim družinskim kmetijam. Le te bi namreč brez podpore in stroke ter organiziranega trženja težko preživele vsaka zase”, je opozoril in spomnil, da naši kmetje skrbijo za obdelanost slovenskega podeželja, s tem pa se ustvari tudi pogoje za turizem in gospodarstvo ter za vse državljane. Ob tem pa se prideluje tudi izjemno kakovostno hrano, ki je pod strogim nadzorom. Medved pravi, da je ponosen na sodelovanje s kmetijskimi organizacijami. “Vemo, da smo skupaj močnejši in da skupaj delamo za slovensko kmetijsko, vsakega posameznega kmeta. Združeni smo močnejši in tako bo ostalo”. Pravi, da želijo nadaljevati pot naših očetov za naše otroke in vnuke. “Zaupamo v to, da nam bo uspelo v teh težkih časih za slovenskega kmeta izboljšati pogoje za delo. Pridelava kakovostne hrane za slovenske državljane je naš osnovni cilj. Vsem ostalim z drugačnimi apetiti na tem mestu pa sporočamo, da ne želimo nič drugega kot to, da nam pustijo delati”, je sporočil in dodal, da bodo z njihovim delom slovenski državljani lahko še naprej uživali slovensko hrano in imeli obdelano podeželje.
V času koronakrize smo lahko državljani videli, kako pomembno je, da je država sposobna sama pridelovati hrano, to pa se je tudi potrdilo v primeru vojne v Ukrajini. A kot kaže pri nekaterih lekcije ne zaležejo, saj se kmeta poskuša prikazati kot nebodigatreba kot da ne bi bili kmetje tisti, ki so zaslužni, da imamo vsak dan kruh na mizi. Bo le prevladal razum ali pa se bomo zaradi nespametnosti znašli v situaciji, ko bo prehranska varnost pod velikim vprašanjem. Brez hrane vendarle ni življenja.
