Piše: Marjeta Bogataj
Z Alenko Jeraj, poslanko Slovenske demokratske stranke, smo se pogovarjali o različnih aktualnih vprašanjih.
Demokracija: Vaše poslansko vprašanje vladi o visokem številu posilstev v Ljubljani, ki naj bi jih bili zagrešili nezakoniti migranti, je dvignilo veliko prahu, potem ko je policija sporočila, da vaše navedbe ne držijo. Kako je prišlo do tega?
Jerajeva: Na socialnih omrežjih je krožila informacija, na podlagi katere sem nato postavila poslansko vprašanje, da preverim, ali podatki držijo. Res bi morala eksplicitno najprej postaviti vprašanje »Ali podatki držijo« in šele nato vse drugo. Pogosto postavljam poslanka vprašanja, ker le tako lahko poslanci pridemo do podatkov. Ministrstvo za pravosodje je npr. redno objavljalo podatke o številu zaprtih oseb. Ko sem te podatke večkrat uporabila v razpravah o graditvi novega ženskega zapora, so jih preprosto nehali objavljati. Načrtovali so nov zapor za 140 zapornic, po podatkih pa jih je bilo ves čas zaprtih med 50 in 70. Podobno je tudi s podatki policije. Pred leti so objavljali bistveno več kot sedaj, zato je do podatkov teže priti. Tokratno poslansko vprašanje je zbudilo veliko zanimanja. Počakala bom na uradni odgovor vlade, je pa Policijska uprava Ljubljana že izjavila, da je bilo posilstev v Ljubljani v treh mesecih leta 2023 le 9. No, meni se to zdi veliko, sploh ob dejstvu, da gre le za uradno prijavljene primere.
Demokracija: Opozorili ste, da policija tovrstnih podatkov ne objavlja več – zakaj bi bilo dobro, da bi jih?
Jerajeva: Precej manj podatkov objavljajo, kot so jih, o migrantih – razen o nezakonitih prehodih meje – pa sploh nič. Pogosto se pojavijo pritožbe državljanov, ki živijo blizu azilnega doma. Znan je tudi primer posilstva na Metelkovi ipd. Mislim, da je treba stvari spremljati in preprečevati. Seveda pa ne trdim, da kazniva dejanja povzročajo samo migranti. Smo ena od varnejših držav, vseeno pa je kar nekaj kriminala, in če so podatki dostopni, če vsi spremljamo situacijo, se lahko marsikaj prepreči, bolj smo lahko pripravljeni ipd.
Demokracija: Veliko polemik sproža tudi vladna ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve. Ste podpredsednica Odbora DZ za kulturo, ki je minuli teden zavrnil predlog priporočil vladi za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve, ki ga je pripravila NSi. Koalicijski poslanci so trdili, da je predlog ideološki – je res?
Jerajeva: Domoljubje ne more biti ideološko. Slovenijo imamo vsi radi, vsaj tako so trdili. Samo slepec ne vidi, da je premalo domovinske vzgoje, simbolov države, nacionalne zavesti … Ne moremo vsega zreducirati na vprašanje, ali poznamo praznike. Slovenija je majhna, Slovencev je malo, malo nas govori slovenski jezik, tako da je pomembno, da imamo visoko nacionalno zavest, sicer nas čez nekaj desetletij ne bo več. Demografska slika je zelo slaba in mene to skrbi. Ob 30-letnici samostojne Slovenije je končno dozorel čas za samostojni muzej, ki bi bil središče naše osamosvojitvene zgodbe, tega edinstvenega dejanja v zgodovini Slovencev. Ukinitev je samo maščevanje in brisanje vsega, kar je naredila prejšnja vlada. Ne razumem te kratkovidnosti, saj gre za našo skupno zgodovino, za obdobje, ki nas ne deli in na katerem bi morali graditi našo prihodnost. Pozitivno za vse. Super je, da smo si različni in kvaliteta življenja je ravno v tem, da zmoremo živeti skupaj, se dopolnjujemo in skupaj rešujemo izzive.
Demokracija: Glede na razmerja moči je bilo pričakovati, da bo predlog o vnovični vzpostavitvi muzeja osamosvojitve zavrnjen. Toda med priporočili vladi je bila tudi krepitev vrednot slovenske osamosvojitve v šolah, javnih razpisih v kulturi … Tudi to je bilo zavrnjeno. Kako si to razlagate?
Jerajeva: Temu se čudim. Ugotavljamo, da otroci premalo poznajo obdobja naše zgodovine, o osamosvojitvi se pa sploh učijo bolj malo. Pa ne gre samo za to. Naučiti jih moramo, kako smo Slovenci prišli do svoje države, vse mejnike v zgodovini naroda. Kar veliko stvari je, o katerih so se učili pred desetletji, pa se danes ne. Delati moramo na samozavesti ter podpirati ustvarjalnost in nadarjenost naših mladih. Spominjam se, kako smo se namučili, da smo v času mojega prvega mandata med cilje izobraževanja vključili podjetništvo. Enim se je zdelo, da pretiravamo.
Imamo vse pogoje, da bi lahko krasno živeli, imeli urejeno državo, se hitro razvijali, omogočali mladim, da izkoristijo svoje potenciale … Pa se vrtimo v krogu, vedno z enimi in istimi problemi, situacija se samo poslabšuje, namesto da bi šlo na bolje. Po naravi sem optimistka, a občasno se mi zdi, da smo se zataknili v času in ne moremo naprej.
Demokracija: Posebna zgodba je novela zakona o RTVS, o kateri odloča ustavno sodišče. Vrstijo se številni pozivi, intervencije, pritiski, predlogi o izločitvi posameznih sodnikov … Kakšen razplet pričakujete?
Jerajeva: Verjetno se bo vse skupaj še nekaj časa vleklo, na koncu pa bodo dobili to, kar so želeli – popolno prevlado na RTV Slovenija. Ironično je to, da ves čas govorijo o demokraciji in enakopravnosti, pa ne dovolijo niti malo drugačnega mnenja. Vse mora lajnati v isto smer. Že tako je 90 odstotkov medijev levo usmerjenih. RTV je edina, ki bi lahko to medijsko enoumje blažila z različnimi oddajami, gosti, odpirala zamolčane teme; vse, kar ji itak nalaga zakon. Tako RTV si bi morali vsi želeti in delati za to, da bi taka tudi bila.
Demokracija: Novela zakona bi prinesla radikalne spremembe za RTVS, šlo naj bi za depolitizacijo – pri čemer mnogi menijo ravno nasprotno, da bi bil javni zavod z uvedbo novele še bolj politiziran, le na bolj prikrit način.
Jerajeva: Podobno ureditev smo že imeli, pa se ni obnesla. Takrat je npr. civilna družba – Olimpijski komite Slovenije – predlagala v programski svet Janeza Kocijančiča, visokega funkcionarja zveze komunistov in predsednika politične stranke, naslednice komunistične partije. Dolga leta je bil predsednik Programskega sveta RTV. Tako se je nadaljevala politika, ki je v nedemokratičnem sistemu, pred našo osamosvojitvijo, obvladovala medije in tudi RTV.
Leta 2005 je bil sprejet nov zakon, ki je vodenje RTV uredil podobno, kot je to urejeno v drugih evropskih državah. Člane programskega sveta je predlagala civilna družba, precej širša, kot je to v novem zakonu, potrjevali pa smo jih v državnem zboru. To je pomenilo, da so v programski in nadzorni svet prišli ljudje iz različnih političnih opcij, mandati pa so bili nastavljeni tako, da je vsakič odločala druga sestava državnega zbora.
Demokracija: Ali RTVS po vašem mnenju potrebuje spremembe, in če jih, kakšne? Kakšno RTVS potrebujemo?
Jerajeva: Potrebujemo RTV, ki bo predstavljala državljanke in državljane, tiste, ki so desno usmerjeni, in tiste, ki so levo. Predstavljati mora vse segmente družbe in različna svetovnonazorska prepričanja. Tudi novinarji imajo svoja prepričanja, a pri svojem delu morajo biti profesionalni, in če ne gre za komentar ali osebni pogled na posamezno tematiko, so dolžni predstaviti različna mnenja, odpreti vsa relevantna vprašanja. Danes tisti, ki smo pred ekrani, vemo, kaj bi novinar moral vprašati svojega gosta, pa ga ne. Pogosto se informacije prikrivajo in se o marsičem, kar je pomembno za javnost, ne poroča. K sreči se sedaj marsikaj objavi na socialnih omrežjih in je informacije težko prikriti. So pa tu druge pasti – veliko informacij je nepreverjenih, da ne rečem lažnih in zavajajočih.
Demokracija: Vlada namerava reformirati praktično vsa področja, tudi osnovnošolski sistem. Je Odbor DZ za izobraževanje o tem že razpravljal? V kakšno smer gre vse skupaj?
Jerajeva: Ravno smo imeli javno razpravo o tem, a z malo odgovori na vprašanja. Dejstvo je, da je vlada Roberta Goloba napovedala kup reform, niso pa jih sposobni realizirati. Mnogi so se začeli ukvarjati s politiko mesec ali dva pred izvolitvijo in problemov sploh ne poznajo, kar se kaže vsak dan. Da lahko načrtuješ in kaj spremeniš, potrebuješ dobro analizo stanja. Vse je sicer že bilo velikokrat povedano, pripravljene so analize, a oni so se tega lotili po svoje. Delajo nove analize in to potem predstavijo kot veliko delo. A to ni še nič. Po analizi moraš pripraviti rešitve. Tu nastopijo težave, ker so v vladi programsko zelo različne stranke. Pravzaprav ima zares program le Levica, ki uspešno uveljavlja svoje nore ideje, saj Gibanje Svoboda programa nima oz. ga ima bolj malo. To kaže tudi koalicijska pogodba, v kateri najdemo cel kup predlogov Levice. In ker so sedaj del vlade, računajo, da jih bodo tudi uresničili. Medtem se za glavo držijo gospodarstveniki, podjetniki, zdravstveno osebje, upokojenci …
Demokracija: Še vedno pa ni zagotovljeno napovedano brezplačno kosilo za vse učence.
Jerajeva: Sedaj jih dohitevajo obljube. V volilni kampanji je treba biti previden in obljubiti samo tisto, kar boš lahko izpolnil. Mi se trudimo, da smo realni, in ne obljubljamo brez razmisleka in podatkov, kaj je mogoče in v kakšnem času se lahko realizira.
Brezplačno kosilo so obljubili predstavnikom civilne družbe, ki je sodelovala na protestih proti prejšnji vladi. Ti so prepričani, da je Golob postal predsednik vlade zaradi njih in njihovega delovanja, sedaj pa mora uslugo vrniti in narediti, kar jim je prej obljubljal. Stvar bi pa že tekla, če ne bi stranka SD ukinila brezplačnega kosila, ki ga je uvedla Janševa vlada. Do danes bi imeli primerno opremljene kuhinje in vse drugo, kar se za izvedbo potrebuje. Napačni koraki v napačno smer pa so zadevo ustavili. Zdaj smo spet na začetku.
Demokracija: V svoji dolgoletni karieri poslanke ste bili članica številnih delovnih teles DZ, tudi zdaj ste; ali morda opazite kakšen trend? Je delovanje pod aktualno vlado v čemer koli drugačno, posebno?
Jerajeva: Žal mi je, da moram to reči, a vsak mandat je slabše. Prihajajo poslanci, ki se začnejo s politiko ukvarjati mesec ali dva pred izvolitvijo. Potem se dve leti učijo, v naslednjem sklicu parlamenta jih ni več. Prepričana sem, da večina pride z namenom, da bi nekaj dobrega naredila za Slovenijo. So pa polni samih sebe, ponosni na svojo zmago in ne poslušajo nikogar, sploh ne nas z nekajletnimi izkušnjami. Z izključevanjem ne pridemo nikamor. Vsak nekaj zna in nekaj ve in morali bi združevati moči. Kot sem že dejala, nas je premalo, da bi se prepirali o osnovnih stvareh. Saj je prav, da imamo različna mnenja in da različno vidimo poti, kako bomo prišli do skupnega cilja, a s pogovorom in soočenjem mnenj bi morali priti do najboljših rešitev, ki bi morale biti potem sprejemljive za vse. Tako pa prepogosto vlečemo vsak na svoj konec in nikamor ne pridemo. To ustreza tudi državnim uradnikom, od katerih se mnogi trudijo in veliko delajo, marsikdo pa samo hodi v službo.
Demokracija: Napovedana reforma zdravstva je pravzaprav še vedno skrivnost, javnost ne ve, kaj naj pričakuje, medtem pa se razmere samo še slabšajo. Kakšna so vaša pričakovanja?
Jerajeva: Zdravstveni sistem nam razpada pred očmi. Ta vlada kaj bistvenega ne bo spremenila, razveljavila je naš sistem referenčnih cen, ki bi preprečil preplačila v zdravstvu, kar je rakrana.
Minister iz Gibanja Svoboda sistem pozna in bi lahko pripravil prave spremembe, a mu bo to – skoraj zagotovo – onemogočila Levica, ki ima na reševanje problemov v zdravstvu diametralno nasproten pogled. Nič se ne bo zgodilo, morda se bo le še poslabšalo. Upam, da vsaj ohranijo in nadaljujejo projekte, da bomo dobili sredstva iz sklada za okrevanje.
Demokracija: Kako na splošno ocenjujete klimo v državi? Veliko je nejasnih napovedi vlade, po drugi strani pa se vrstijo napovedi stavk, potekajo protesti …
Jerajeva: Klima ni najboljša, saj je veliko ljudi nezadovoljnih. Ne verjamem, da se bo kaj bistvenega spremenilo, saj se reforme ne delajo tako na hitro, pa še konsenz je treba poiskati. Vsaj o ključnih stvareh. Pa ne mislim le v vladi, ampak v celotni družbi. Pa še v vladi bodo na marsikaterem področju težko prišli skupaj. Nimajo razčiščenih osnovnih pojmov, npr., da so javno zdravstvo javni zavodi na področju zdravstva in koncesionarji. Pri tem, osnovah torej, se vse začne. Dokler tega ne usvojijo, ne bodo uspeli z nobenimi večjimi spremembami. Sicer jih lahko uveljaviš na silo, a potem se ti zgodijo protesti, ustavno sodišče, ki ne pritrdi rokohitrskim odločitvam ipd.
Demokracija: Zelo ste aktivni tudi v lokalnem okolju, med drugim ste dolgoletna predsednica Društva Fran Govekar Ig. Kaj vam to pomeni? Pripravljate kaj novega?
Jerajeva: Gledališče, literatura, glasba so balzam za dušo in v društvu na teh področjih delamo. Imam odlično ekipo in še veliko idej, tako da nam dela ne bo zmanjkalo. V soboto, 22. aprila, imamo na Igu ponovitev Partljičeve komedije Gospa poslančeva, ki sem jo režirala. Pridite, ne bo vam žal.
