Piše: C. R.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je danes javno predstavilo osnutek prve Slovenske vesoljske strategije 2030. Namen javne predstavitve, katere se je udeležilo preko 50 predstavnikov industrije, raziskovalnih ter vladnih institucij, je spodbuditi razpravo o vsebini osnutka strategije. Javna razprava se zaključi 10. maja 2023.
Državni sekretar Matevž Frangež je poudaril: »Slovenija je majhna na Zemlji, a želi postati velika v vesolju. Njen živahen vesoljski sektor že sedaj kaže, da je to dosegljiv cilj. Zaradi odličnih projektov in rezultatov smo v lanskem letu podvojili vplačila v programe Evropske vesoljske strategije (ESA). To nam bo omogočilo doseči zastavljen cilj polnopravnega članstva v ESI, ob tem pa povečati možnosti slovenske vesoljske industrije za sodelovanje v evropskih vesoljskih programih. ESA je ključna za nadaljnjo rast našega vesoljskega sektorja, močan vesoljski sektor pa lahko bistveno prispeva k povečanju dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva.«
Gordon Campbell, predstavnik ESE, je pozdravil pripravo vesoljske strategije in izpostavil, da Slovenija že sedaj zelo dobro deluje in je prepoznavna znotraj evropske agencije. Nova strategija bo omogočila, da se bodo vsa sredstva uporabila namensko in da bodo vsi akterji delovali za dosego istega cilja. To bo omogočilo tudi lažjo vključitev v programe ESA.
Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne in vodja slovenske delegacije pri ESI, je poudarila dejstvo, da so slovenska podjetja in raziskovalne institucije prisotne v skoraj vseh vesoljskih segmentih. Povedala je, da Slovenija sodeluje v petih izbirnih programih in da tudi osnutek strategije sledi tej smeri. Obenem pa je poudarila, da vesoljske tehnologijo niso le rakete in potovanje v vesolje, pač pa visoke tehnologije, ki omogočajo boljše življenje in hitrejši razvoj. V Sloveniji se je že razvil dinamičen in hitro rastoč ekosistem na področju vesolja, ki pokriva več različnih nišnih aktivnosti, predvsem na področjih opazovanja Zemlje, telekomunikacij, pa tudi na področju robotskih in človeških raziskav. Tako imamo v vesolju že tri satelite, raziskovalni center ESE s človeško centrifugo v Planici in inovativno platformo za predstavitev satelitskih podatkov Sentinel Hub. Osnutek strategije gradi na obstoječih dosežkih in jih nadgrajuje.
Na javni predstavitvi strategije so sodelovali državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer, predstavnik Evropske vesoljske agencije (Esa) Gordon Campbell ter Thomas Tanghe, predstavnik SpaceTec Partners, mednarodnega podjetja, ki je sodelovalo z ministrstvom pri pripravi osnutka strategije.
Podrobneje o osnutku Slovenske vesoljske strategije
Osnutek strategije zajema obdobje od leta 2023 do leta 2030. Pripravljen je bil na podlagi dokumenta »Analiza in prihodnje pozicioniranje slovenskega vesoljskega ekosistema« iz leta 2022 ter zavez Republike Slovenije na Svetu ESE na nivoju ministrov novembra 2022, kjer je povečala vplačana sredstva in se pridružila novim izbirnim programom.
Osnutek Slovenske vesoljske strategije 2030 je bil pripravljen z namenom, da usmerja in podpira našo hitro rastočo vesoljsko industrijo in raziskovalne dejavnosti na tem področju. Vesoljski sektor je eden izmed najhitreje rastočih sektorjev, tudi v Sloveniji, za katerega so značilni veliki multiplikativni učinki na gospodarsko rast in zaposlovanje, na zeleni digitalni prehod in razvoj raziskovalne dejavnosti. Zanj je značilen velik vložek v raziskave in razvoj, pomembno pa je, da to znanje pospešeno komercializiramo in prenesemo v vsakdanje življenje: od uporabe v proizvodnji, zdravstvu, kmetijstvu, prometu, izobraževanju, energetiki, varnosti in na številnih drugih področjih. Pomen vesoljskega sektorja je prepoznan tudi v okviru EU, saj je področje vesolja vključeno v najrazličnejše programe od varnosti do inovativnosti.
Predlagana vizija se glasi: »Slovenski prostor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost«. Iz tega pa izhaja misija: »Slovenija, ki se pozicionira kot dinamično vesoljsko gospodarstvo, želi spodbujati okolje, ki bo omogočalo inovacijski in tehnološki razvoj, da bi se tako povzpela med svoji globalnimi tekmeci. Slovenska podjetja se zavedajo, da smo na prelomni točki, zato si prizadevajo za korak naprej pri njihovi uveljavitvi na mednarodnem prizorišču, tudi z uporabo lokalnega strokovnega znanja.«
Naše ambicije iz vizije in poslanstva slovenske vesoljske strategije so se izoblikovale v vrsto dolgoročnih ciljev, ki tvorijo pet strateških stebrov za podporo razvoju sektorja.
Trije stebri so namenjeni razvoju programskih prednostnih področij:
· Spodbujanje in razvoj vesoljih tehnologij ter raziskav in razvoja: razvoj tržno uspešnih izdelkov, primernih za vesolje, ki se lahko uporabljajo v tehnologijah na Zemlji ter prenos znanja na nevesoljske sektorje;
· Sodelovanje pri mednarodnem raziskovanju in proučevanju vesolja, kar vključuje tudi znanje in tehnologijo za izvedbo človeških in robotskih raziskovalnih misij, pri čemer tesno sodelujemo s tujimi partnerji;
· Vesoljske aplikacije: pridobivanje in uporaba podatkov, pridobljenih iz vesolja, za različne namene na Zemlji.
Ostala dva stebra pa sta namenjena vzpostavljanju dobrih pogojev za nadaljnji razvoj vesoljskega sektorja:
· Spodbujanje izobraževanja na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) med prihodnjimi generacijami;
· Širitev zmogljivosti Slovenije za podporo podjetništvu in razvoju programov za vesoljske inovacije z uporabo in nadgradnjo obstoječih shem za podporo podjetništvu ter spin-offov univerz in raziskovalnih institucij.
