Piše: C. R., USZS Foto: USZS
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je v okviru obiska slovenskih skupnosti v Južni Ameriki v petek, 16. oktobra 2026, srečala z rojaki v urugvajski prestolnici Montevideo. Obiskala je prostore Prvega slovenskega prekmurskega društva, ki že več kot devet desetletij povezuje slovenske rojake in njihove potomce ter ohranja spomin na njihove korenine. V spremstvu predsednice društva Mariane Benko si je ogledala tudi luteransko cerkev San Pablo, pri ustanovitvi katere so sodelovali slovenski priseljenci, in manjši trg, poimenovan po društvu, na katerem od leta 1997 stoji spomenik v spomin in priznanje prispevka slovenskih priseljencev kulturni raznolikosti Montevidea. V prostorih društva je lahko prisluhnila tudi krajšemu koncertu godalnega kvarteta ob spremljavi klavirja.
To je bil prvi obisk predstavnika urada v Urugvaju v zadnjih vsaj 20 letih in je kot tak velikega pomena. Slovencem v tej oddaljeni državi namreč sporoča, da niso pozabljeni, da cenimo njihovo zvestobo slovenskim koreninam in smo jim hvaležni, da kljub veliki oddaljenosti že vrsto generacij ohranjajo slovensko izročilo in kulturo, je poudarila državna sekretarka. Obenem je izrazila upanje, da bo društvo, ki ga pesti staranje in izguba članstva, našlo nov zagon in morda uspelo vzpostaviti vezi s slovenskimi rojaki, za katere morda zdaj sploh ne vedo, a jih v Urugvaju ni malo.
Zanimive zgodbe o ustanoviteljih kluba
Mariana Benko je v prostorih društva državni sekretarki sicer pripravila prisrčen sprejem in ji razkazala pisarno, polno slovenskih slik, knjig, plaket, spominkov in drugih predmetov, ki pričajo o dolgi zgodovini društva in njegovih slovenskih oziroma prekmurskih koreninah. Pokazala ji je tudi več starih dokumentov, ki so jih uspeli rešiti pred pozabo časa in razkrivajo zanimive zgodbe o ustanoviteljih kluba, njihovi poti v Urugvaj in začetkih slovenskega povezovanja v Montevideu. Na koncu je goste iz Slovenije čakalo še presenečenje – čudovit nastop godalnega kvarteta ob spremljavi klavirja, ki izvaja pesmi v preteklosti spregledanih skladateljic.
Cerkev Iglesia y Colegio San Pablo
Prav poseben del obiska je predstavljal ogled luteranske cerkve Iglesia y Colegio San Pablo, katere začetki segajo v leto 1945, ko so se pri njeni ustanovitvi povezali nemški in slovenski priseljenci – 17 družin, ki so v novem okolju želele ohraniti svojo vero, izročilo in skupnostno življenje. Leta 1948 je ob cerkvi zaživela še šola, sprva namenjena otrokom evangeličanskih družin, pozneje pa tudi širši skupnosti. Cerkev in šola sta tako skozi desetletja postali pomemben del življenja tamkajšnjih družin. Tamkajšnji vrtec, osnovno in srednjo šolo tako danes obiskuje več kot tisoč otrok.
Kakšnih 20 učencev, med njimi tudi fant slovenskih korenin, je danes v cerkvi državno sekretarko prisrčno pozdravilo s pesmijo in nasmejanimi obrazi. Tamkajšnji pastor je predstavil zgodovino cerkve in šole ter gostji pokazal sledi slovenstva, ki danes še ostajajo v cerkvi – kot so stari molitveniki, slika Prekmurcev, ki zapuščajo domačo vas in odhajajo v svet, ter tablo z imeni ustanoviteljev cerkve.
Trg Prvega slovenskega prekmurskega društva
Mariana Benko je državno sekretarko popeljala tudi na Trg Prvega slovenskega prekmurskega društva (Plaza de la Sociedad Eslovena Transnurana de Montevideo). Poimenovanje trga je lepo pričevanje o sledeh, ki so jih slovenski priseljenci pustili v urugvajski prestolnici, in o spoštovanju njihovega prispevka k življenju mesta. Državna sekretarka je pred spomenikom, posvečenim Sloveniji in slovenskim priseljencem v Montevideu, položila šopek rdečih nageljnov, ki so pomemben slovenski narodni simbol.
Prvo slovensko prekmursko društvo je leta 1935 ustanovilo okoli 500 prekmurskih rojakov in velja za najstarejše še delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki. Lani je praznovalo častitljivo 90-letnico delovanja, ob kateri je prejelo tudi priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sprva je bilo odprto le za Slovence iz Prekmurja in luteranske veroizpovedi, tako je še vedno zapisano tudi v statutu društva, a so danes odprti za vse ljudi slovenskega porekla.
Osem tečajnikov slovenščine preko spleta
Potem ko je društvo skozi desetletja predstavljalo pomemben in živ prostor srečevanja, druženja in ohranjanja slovenske besede ter običajev, je danes večina dejavnosti zamrla. Člani, ki jih je vedno manj in so vedno starejši, se srečujejo nekajkrat letno, po navadi se jih zbere nekaj deset. Še vedno gojijo pevsko tradicijo in imajo ženski pevski zbor, ki pa trenutno šteje le še šest članic. Čeprav se je slovenski jezik v Urugvaju v veliki meri izgubil, je želja po učenju slovenščine še živa, zato organizirajo spletni tečaj slovenščine z učiteljico iz Slovenije, ki ga trenutno obiskuje osem tečajnikov. Poslopje društva je veliko, preveliko za današnje razmere, zato prostore priložnostno oddajajo.
Po neuradnih ocenah v Urugvaju živi okoli 1500 oseb slovenskega rodu, večina v Montevideu. Prvi Slovenci so se v to južnoameriško državo priselili že konec 19. stoletja, največ pa jih je prišlo med svetovnima vojnama. Med njimi so prevladovali Prekmurci, deloma pa tudi Primorci, ki so si daleč od doma iskali boljše življenje, nekateri pa so domovino zapustili tudi zaradi fašističnega preganjanja.
