Piše: Bogdan Sajovic
V Franciji vre zaradi pokojninske reforme, ki je podaljšala starostno dobo za upokojitev. Zakonodaja sprejeta mimo parlamenta. Policija ostro nastopa proti protestnikom. Stavka na bencinskih servisih, prav tako stavkajo smetarji. Pariz se duši pod kupi odpadkov.
V Franciji že dva meseca vre. No, roko na srce, v Franciji po tradiciji po malem vre tako rekoč neprestano, protesti so na dnevnem redu, vprašanje je le, kako intenzivni so. Zdajšnji so izredno intenzivni, saj gre za nasprotovanje pokojninski reformi predsednika Emmanuela Macrona, ki dviguje upokojensko dobo z dvainšestdeset na štiriinšestdeset let. Stranke, interesne skupine, posamezniki in še posebno sindikati so na nogah. Najhuje je v Parizu, čeprav protesti potekajo po vsej državi. Seveda pa so si Francozi tega krivi tudi sami. Macron ni skrival, še več, napovedoval je pokojninsko reformo, a so francoski volivci na lanskih volitvah vseeno raje oddali glas zanj kot za protikandidatko Marine Le Pen, češ da je Le Penova »avtokratka«. To nekoliko spominja na primer Slovenije, ko so volivci namesto Janše raje izvolili Goloba, čeprav je napovedoval povišanje davkov. V nasprotju s Slovenijo pa v Franciji civilna družba in še posebno sindikati ne delajo veliko razlike, ali so na oblasti »naši«, »napol naši« ali »njihovi«, ampak redno pozivajo članstvo in simpatizerje k protestom.
Zakon sprejet mimo parlamenta
Šok in bes Francozov je razumljiv. Še pred desetimi leti so imeli eno najbolj ugodnih, če ne celo najugodnejšo pokojninsko zakonodajo v Evropi. V pokoj so odhajali v starosti sredi petdesetih let, potem pa se je začela pokojninska doba postopoma višati in po zadnjem zakonu je skoraj deset let višja kot v »dobrih starih časih«. Za nameček pa kri buri še način, kako je bila najnovejša reforma sprejeta. Ker Macronova stranka nima absolutne večine v parlamentu, opozicija pa je odločno nasprotovala reformi, so uporabili člen ustave, ki vladi omogoča sprejetje zakona brez glasovanja v parlamentu. Po francoskem sistemu predsednika neposredno izvolijo volivci, prav tako pa tudi člane parlamenta. Predsednik ne more razpustiti parlamenta, parlament pa ne odstaviti predsednika. A predsednik imenuje vlado, in če njegova stranka nima absolutne večine, bi lahko parlament po tekočem traku rušil vlade, kar bi pomenilo, da bi prišlo do patpoložaja in nedelovanja izvršilne veje oblasti. Zato je bila v ustavo dodana možnost, da lahko vlada sprejeme zakon brez glasovanja parlamentu, parlament pa to lahko prepreči le tako, da izglasuje nezaupnico vladi, kar pa hkrati pomeni tudi razpustitev parlamenta in nove volitve. A očitno za sedaj opozicija ni pripravljena tvegati novih volitev. Zaradi tega se boj proti zakonu seli na ulico.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
