Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Z ministrstva za kulturo še vedno nismo dobili pojasnila, zakaj so njihove izjave v zvezi z zakonom o RTV v nasprotju s tistimi premiera Roberta Goloba. Sami trdijo, da je zakon napisal njihov direktorat za medije (kar bi bilo tudi pravilno, saj gre za notranje-organizacijsko enoto, ki je zadolžena za medijsko zakonodajo), medtem ko je imel predsednik vlade zopet predolg jezik in je – pomotoma – priznal, da so zakon pisali na skrajno levi Pravni mreži za varstvo demokracije. Je to sploh zakonito?
Spomnimo. Na ministrstvo za kulturo smo poslali novinarska vprašanja o tem, kdo je bila avtor zakona, ki je bil med razpravo, do katere je prišlo šele na račun razpisa referenduma, večkrat tarča kritik, nato pa je po odločitvi na referendumu prišlo do odločitve ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje treh ključnih členov spornega zakona.
Odgovorili so nam takole: “Predlog zakona o RTV Slovenija je pripravilo ministrstvo za kulturo in ga poslalo v sprejem na vlado, ki ga je poslala v sprejem Državnemu zboru RS. Kot je bilo pojasnjeno že v samem vladnem gradivu predloga zakona, pa so bili pri pripravi zakonskih rešitev upoštevani predlogi strokovne javnosti in civilne družbe, ki so bili predstavljeni na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu svobode medijev, ki jo je 3. maja 2022 organizirala Pravna mreža za varstvo demokracije.”
“Po drugi strani zakon, o katerem govorimo, ni pisalo ministrstvo za kulturo. Ta zakon je pripravila civilna družba, ki se je vi tako bojite, v tem primeru Pravna mreža za demokracijo,” pa je glede avtorstva zakona o RTVS povedal predsednik vlade Robert Golob in tako ministrstvo postavil na laž.
Konflikt interesov
Vse lepo in prav, a vendarle, kot je opozoril bivši vodja kabineta predsednika vlade Peter Šuhel, zakon veleva, da je neresorne intervencije v zakonodajo treba prijaviti na komisijo za preprečevanje korupcije. “Pa to je prijavljeno KPK? Zakon veleva, da je že vsak poskus vplivanja na pisanje zakona treba prijaviti, kaj šele kar copy/paste, ki ga pripravi neka NVO,” se sprašuje Šuhel.
Gre namreč za tipično nasprotje interesov, saj je Pravna mreža nevladna organizacija, in če je pisala zakonodajo, ki bo nove organe RTV Slovenija napolnila z levimi nevladnimi organizacijami, gre za očitno kolizijo interesov. Takšne organizacije pač ne bi smele pomagati pisati zakonodaje, kjer imajo same svoje interese. Če pa že, pa bi to morala najprej razkriti komisiji za preprečevanje korupcije. Tu pa ne gre le za pisanje posameznih odstavkov, ampak – kot je priznal celo predsednik vlade – za celotno gradivo, ki ga je Pravna mreža očitno le dostavila ministrstvu, da ga ustrezno signirajo in pošljejo v obravnavo.
Res je, da zakone pogosto pišejo zunanji izvajalci, a po navadi gre za etablirane pravnike svetovnega slovesa, ki le pomagajo pri tehničnih vidikih zakona, da ni kasneje težav z nomotehniko v Službi vlade za zakonodajo. A v tem primeru ne gre za pravne strokovnjake, ampak leve NVO, ki so v preteklosti delile letake migrantom v Bosni na hrvaško-slovenski meji z navodili, kako optimizirati možnost za pridobitev azila. Gre torej za povsem aktivistično organizacijo z jasno politično in ideološko agendo. Kako lahko takšna organizacija piše zakon o javnem zavodu, katerega poslanstvo je, da je namenjen vsem Slovencem?
Ministrica je bila opozorjena, da je zakon neustaven
Omenimo še, da so nam viri iz ministrstva za kulturo povedali, da je bila ministrica Asta Vrečko s strani uradnikov na ministrstvu obveščena, da obstaja velika možnost padca zakona na ustavnem sodišču, pa je ministrica – očitno po nareku – zakon poslala naprej, saj si je hotela nova vlada čimprej podrediti javni zavod RTV, ki je v slovenskem medijskem prostoru (poleg levim vladam že v osnovi naklonjene Odlazkove hobotnice in Pop TV) ključnega pomena.