Piše: Metod Berlec
O kulturni vojni, kulturnem marksizmu in mednarodnem dogajanju, ki ga v zadnjem času zaznamuje ruska agresija na Ukrajino, smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejem Finkom, ki je pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov. Na zasebni Katoliški univerzi v Buenos Airesu je petintrideset let, tudi kot redni profesor, poučeval mednarodno javno pravo, mednarodne odnose in zgodovino mednarodnih odnosov, danes pa je predavatelj na Katoliškem inštitutu – Fakulteti za pravo in poslovne vede v Ljubljani.
DEMOKRACIJA: Profesor Fink, za nami je Pučnikov simpozij v Slovenski Bistrici, kjer ste sodelovali na okrogli mizi z naslovom »Nova kulturna vojna: Grožnja naši civilizaciji?« Izhodišče za razpravo je bila knjiga venezuelskega političnega disidenta Alejandra Peñe Escluse z naslovom Forum São Paulo in kulturna vojna, ki je konec lanskega leta izšla tudi v slovenščini. Glede na to, da ste večino življenja preživeli v Argentini, v Južni Ameriki, me za začetek zanima, kako znan je Forum São Paulo v Latinski Ameriki.
Fink: Naj najprej povem, da se mi zdi zelo pomembno, da je bila ta knjiga prevedena v slovenščino. Odpira pogled in širi obzorja. Je razumljiva, sintetična in jasna. Veliko dobrega bo naredila.
Na vaše vprašanje naj odgovorim, da takoj na začetku, leta 1990, ko je bil ustanovljen, Forum São Paulo ni bil tako znan, potem je pa iz leta v leto pridobival odmevnost, seveda po zaslugi prijaznih medijev, ki so o njem pisali. To pa se je dogajalo predvsem ob vsakoletnih srečanjih (včasih tudi vsake dve leti), ki so jih imeli po različnih državah Latinske Amerike. Ta odmevnost je bila odvisna tudi od politične usmeritve držav gostiteljic teh srečanj. Spomnimo, da forum združuje vse levičarske stranke in gibanja (tako se sami definirajo), ki se vanj vključijo. Če pridejo na oblast, naj bo po demokratični ali nedemokratični poti, je že država vključena v mednarodno gibanje in prispeva k revolucionarni dinamiki regije. Je pa ta forum v najožji povezavi s svetovnimi sorodnimi strankami in gibanji, ki si med seboj pomagajo. Tu je govor o Latinski Ameriki, celini, kjer že dolgo eksperimentirajo vsa mogoča gibanja in ideologije, a tisti, ki to knjigo prebere, lahko spozna model, po katerem te sile delajo povsod. Na podoben, če ne enak način delajo tudi v Evropi, od koder je glavna misel prišla, pa smo že v Sloveniji.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
