Piše: C. R.
Sova je odkrila in v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) priprla dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo, so poročanje časnika Delo in spletnega portal Siol za STA potrdili na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Ruska agenta so prijeli v najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom.
Na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so potrdili informacijo, da so na podlagi naznanila Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) začeli predkazenski postopek in v začetku decembra lani na preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča vložili zahtevo za preiskavo zoper dve privedeni fizični osebi zaradi kaznivega dejanja vohunstva.
Za oba obdolžena, ki jima je bila 5. decembra 2022 odvzeta prostost, je sodišče odredilo pripor, so pojasnili na tožilstvu.
Medtem ko sta obdolžena v priporu, je zoper njiju s sklepom sodišča pravnomočno uvedena preiskava zaradi suma kaznivega dejanja vohunjenja za tujo obveščevalno službo in kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po drugem odstavku 253. člena kazenskega zakonika.
Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora.
Ker je zadeva na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, označena z določeno stopnjo tajnosti, na tožilstvu več informacij ne morejo posredovati. So pa za STA dodali, da v preteklosti še niso obravnavali nikogar zaradi kaznivega dejanja vohunstva.
Tudi na Sovi poudarjajo, da so podatki, ki jih agencija pridobi v okviru izvajanja nalog iz 2. člena zakona o Sovi, tajni in jih agencija zato ne posreduje v javnost in javno ne komentira, so sporočili za STA.
Skladno z omenjeno zakonsko določbo Sova pridobiva in vrednoti podatke ter posreduje informacije o delovanju in aktivnostih tujih obveščevalnih služb oziroma njihovih pripadnikov na območju Slovenije, ki so usmerjeni zoper našo državo ter s svojo aktivnostjo ogrožajo ali bi lahko ogrozili nacionalno varnost in interese Slovenije.
Ob tem so še pojasnili, da skladno z resolucijo o strategiji nacionalne varnosti Sova redno obvešča o obveščevalni dejavnosti tujih akterjev tudi nosilce nacionalnovarnostnega sistema, pri tem pa tesno sodeluje s slovenskimi varnostnimi organi kot tudi organi in službami EU in Nata.
Obe aretirani osebi sta po poročanju medijev sicer imeli državljanstvi in potne liste tretjih držav in se nista predstavljali kot ruska državljana. Po poročanju Dela je imel vsaj eden od njiju argentinsko državljanstvo.
Kot poroča Siol, naj bi glede na neuradne informacije odkrita celica vohunov iz Ljubljane izvajala operacije ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Operacija naj bi potekala v sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami.
Kot poroča Delo, sta imela ruska agenta najeto pisarno v poslovni stavbi Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani. Podjetje, ki jima je služilo kot krinka za delovanje v Sloveniji, naj bi se formalno ukvarjalo s trgovanjem z nepremičninami in starinami.
Evropske države so v zadnjih letih vse bolj pozorne na morebitno rusko vohunjenje med njihovimi oboroženimi silami, obveščevalnimi službami in drugimi državnimi institucijami. Domnevni ruski vohuni so namreč že povzročili preglavice v številnih državah, poroča bruseljski portal Euractiv.
Na Švedskem so 19. januarja dvema bratoma odredili zaporno kazen zaradi vohunjenja za Rusijo in njeno vojaško obveščevalno službo GRU. Starejši brat, ki naj bi delal za švedsko obveščevalno službo, je bil obsojen na dosmrtni zapor, mlajši pa na deset let zapora.
“Brata sta skupaj in v dogovoru, brez dovoljenja ter v pomoč Rusiji in GRU pridobila, posredovala in delila informacije, katerih razkritje tuji sili bi lahko škodovalo varnosti Švedske,” je v izjavi zapisalo okrožno sodišče v Stockholmu.
V Nemčiji so 21. decembra lani aretirali uslužbenca Zvezne obveščevalne službe (BND), ki so ga identificirali kot Carstena L, zaradi suma izdaje, saj naj bi ruskim obveščevalnim službam posredoval informacije, ki jih je pridobil v okviru svojih poklicnih dejavnosti.
Na Norveškem so oblasti oktobra lani aretirale domnevnega ruskega vohuna in pripadnika GRU, ki se je izdajal za brazilskega akademika. Ta je na univerzi v Tromsu na severu države delal na področju norveške arktične politike in hibridnih groženj.
Marca 2021 so italijanske oblasti aretirale kapitana italijanske mornarice, potem ko so ga ujele, ko je ruskemu vojaškemu častniku izročil spominsko kartico s 181 slikami zaupnih dokumentov. Njegova žena je za italijanski časnik Corriere della Sera pojasnila, da je moški obupno potreboval denar za oskrbo družine.
Še istega meseca so bolgarske oblasti razbile domnevno rusko vohunsko združbo, v katero je bilo vpletenih več uradnikov ministrstva za obrambo. Obroč naj bi vodil nekdanji obveščevalec, čigar rusko-bolgarska žena je imela vlogo posrednika z ruskim veleposlaništvom. Zaradi afere sta bila izgnana dva ruska diplomata.
Leta 2018 je bil v Avstriji aretiran upokojeni polkovnik zaradi obtožb, da je desetletja vohunil za Rusijo, in sicer od 90. let prejšnjega stoletja. Na zaslišanju je razkril, da so Rusi od njega želeli predvsem informacije o oborožitvenih sistemih in migrantski krizi v Evropi.
Poljske oblasti so marca 2018 aretirale uradnika ministrstva za energetiko, ker je Rusiji posredoval informacije o stališču Poljske do projekta plinovoda Severni tok 2. Poljska je gradnji plinovoda odločno nasprotovala, uradnik pa je bil obsojen na tri leta zapora.
Leta 2017 je madžarski poslanec v Evropskem parlamentu Bela Kovacs obtožen vohunjenja korist Rusije. Kovacs, čigar oče je Rus, je pogosto obiskoval Moskvo, kjer naj bi zdaj tudi živel. Septembra lani pa je bil v odsotnosti obsojen na pet let zapora.
Leta 2016 je aretiran tudi uslužbenec latvijskih železnic Aleksandrs Krasnopjorovs, ki je snemal videoposnetke Natovih enot in tovora ter jih nato pošiljal stikom v Rusijo. Obsojen je bil na 18 mesecev zapora.
Vsi ti primeri po poročanju bruseljskega spletnega portala Politico kažejo na spremembo v načinu, kako evropske države izvajajo svoje protiobveščevalne operacije. Vse manj je pometanja tovrstnih primerov pod preprogo in vse več odmevnih razkritij in pregona. Cilj tega je opozoriti evropske državljane na grožnje, s katerimi se soočajo, hkrati pa Moskvi otežiti zanikanje delovanja njene obveščevalne službe, poroča Politico.
