Janez Janša: Postdemokratična družba, vladavina neizvoljenih in aroganca vladajočih

Piše: Vida Kocjan

»Vabim vas, da vsak po svojih močeh pripomore k treznjenju,« so bile besede predsednika SDS Janeza Janše v nagovoru državljanom ob koncu leta 2022. »Prej se bo zgodilo, bolje bo za vse nas.« Stvari se pospešeno postavljajo na glavo, predaleč je šlo, je še dodal Janša in spomnil, da je potreben širši premislek, resna ocena posledic skrajnega populizma in splošen premik k streznitvi.

Ob koncu leta smo bili priča tudi predstavitvi knjige Forum São Paulo in kulturna vojna, ki služi kot začetek razprave o vzrokih in posledicah ter možnosti, da se razgradnji naše civilizacije uspešno upremo. Janez Janša je ob tem dejal, da Slovenija žal ni svetla točka na zemljevidu, ponekod je celo zelo temna.

Komunistični manifest kot podlaga za razgradnjo civilizacije

Spomnil je tudi na Komunistični manifest iz leta 1848, v katerem je zapisano, da je pogoj za vzpostavitev brezrazredne družbe enakosti razgradnja ključnih temeljev zahodne civilizacije. Ti temelji so družina, narod, zasebna lastnina, vera in zasebno šolstvo. Najprej so se uresničevanja zamisli lotili z nasiljem, ali kot so sami to poimenovali, z revolucionarnim terorjem.

Janša je za knjigo Forum São Paulo in kulturna vojna venezuelskega intelektualca in disidenta Alejandra Peñe Escluse napisal besedilo z naslovom Postdemokratična družba, vladavina neizvoljenih in barbarstvo. Ob tem se v veliki meri ukvarja tudi s stanjem v Sloveniji, besedilo pa je odlično za razumevanje volilnih rezultatov pri nas v letu 2022.

Delujejo po načelu: Najprej diskreditacija, nato likvidacija

Janša opozarja, da v Sloveniji dobro poznamo to marksistično metodo in njene posledice. Spomnil je, da je bilo doslej na slovenskih tleh odkritih že prek 700 množičnih morišč revolucionarnega terorja, obsojen pa ni bil še niti en morilec. »Ker v nekaterih bolj razvitih in ozaveščenih okoljih Severne in Zahodne Evrope ter Amerike ni bilo pogojev za nasilni prevzem oblasti, so si zagovorniki marksizma zamislili drugačno pot za razgradnjo temeljev civilizacije,« navaja Janša in pojasnjuje: »Preprosto povedano – gre za formulo, ki v Sloveniji zveni zelo znano: najprej diskreditacija, nato likvidacija.«  To pomeni, da je po njihovi zamisli treba najprej zavzeti institucije, ki oblikujejo vrednotni sistem človeka, ter nato prek njih z metodo kulturnega marksizma čim bolj razvrednotiti družino, narod, vero, zasebno šolstvo in deloma tudi zasebno lastnino. Ali kot je zapisal Antonio Gramsci, najprej je treba zavzeti medije, založbe, univerze in kulturne ustanove.

Pričujoča knjiga Alejandra Peñe Escluse pa izjemno natančno in razumljivo opisuje ta proces ne samo v Latinski Ameriki, ampak tudi globalno. »Zato je nepogrešljiva podlaga tudi za vsakega razmišljajočega bralca v Sloveniji, ki sicer vidi posledice razgradnje civilizacijskega reda, vendar si ne zna razložiti, kako je mogoče, da se to sploh dogaja, saj smo vendar zapustili komunistično Jugoslavijo in se tudi politično pridružili zahodnemu miselnemu svetu,« dodaja Janez Janša.

Tri kategorije držav, ki jih ogroža kulturni marksizem

Danes imamo v grobem tri kategorije držav, ki jih ogroža kulturni marksizem, navaja Janša in pojasnjuje, da v prvo spadajo države Zahodne in Severne Evrope, Severne Amerike in Oceanije. V teh državah kulturni marksizem slabo stoletje napada temelje zahodne civilizacije, kjer nimajo izkušenj z uspelimi poskusi prevzema oblasti z revolucionarnim terorjem, zato marsikje še vedno prevladuje romantični pogled na ideje tako imenovane socialne pravičnosti in »bojevnike« zanjo.

V drugo kategorijo spadajo države Vzhodne in Srednje Evrope, ki so se po padcu berlinskega zidu ter razpadu Sovjetske zveze in SFRJ osvobodile jarma komunistične diktature ter bolj ali manj uspešno prešle v demokratično družbo. V njih je pritisk kulturnega marksizma močnejši tam, kjer je bila tranzicija nepopolna ali nedokončana.

V tretjo kategorijo pa spadajo države Latinske Amerike, kjer so si komunistični avtokrati z metodami kulturnega marksizma, z denarjem mamilarskih kartelov, ruskih in kitajskih sponzorjev ter s pomočjo Foruma iz São Paula pridobili oblast na formalno demokratičnih volitvah. Pridobili so oblast, ki so jo potem marsikje – najbolj drastičen je primer Venezuele – uporabili za hitro razgradnjo demokratičnih institucij in vzpostavitev avtokratske oblasti, in to ne glede na strašno ceno, ki jo plačuje osiromašeno prebivalstvo tega novega socialističnega raja.

Financiranje levih »nevladnikov«

Janez Janša navaja tudi izkušnjo, ki jo je nedavno doživel ob obisku Washingtona, kjer je poslušal opise razmer v Latinski Ameriki. Predstavili so jih predstavniki konservativnih, krščanskodemokratskih in klasičnih liberalnih strank. Razlagali so, kako se je v zadnjem desetletju financiranju skrajnih levičarskih strank pridružila tudi Evropa. Medtem ko mamilarski karteli neposredno denarno podpirajo levi politični razred in njegove politične organizacije, skladi EU in vladni skladi – še posebej Norveške in Švedske – financirajo njihovo paravojsko, organizirano v nevladne organizacije. Zelo nazorno je to opisal predstavnik iz Gvatemale: »Dovolj je, da ustanovijo nevladno organizacijo, ki se navzven razglasi za okoljevarstveno ali zastopnico LGBT, pa že tečejo milijoni dolarjev iz Evrope. Tega denarja potem v veliki meri ne porabijo za prvotni namen, ampak za organizacijo protestov in manifestacij proti predsednikom in vladam, ki niso v omrežju Foruma São Paulo.«

Omrežje v Sloveniji ostalo nedotaknjeno

»Slovenci spadamo v kategorijo tistih narodov Vzhodne in Srednje Evrope, kjer je komunistična revolucija z nasiljem prevzela oblast in skoraj polovico stoletja razgrajevala temelje zahodne civilizacije,« ugotavlja Janša in dodaja: »Zaradi nedokončane tranzicije v demokratično družbo kulturnemu marksizmu v Sloveniji ni bilo treba opraviti dolgega pohoda skozi institucije, da bi zavzel medije, šolstvo, sodstvo, kulturne ustanove ipd.« Janša dodaja, da je celotno omrežje nekdanje tajne politične policije ostalo nedotaknjeno tako kot v Ruski federaciji, kjer se je Vladimir Putin pri utrditvi svoje oblasti lahko trdno naslonil na omrežje KGB. »Še bolj trdno se je na neokrnjeno in nelustrirano omrežje nekdanje njemu podrejene tajne politične policije SDV v Sloveniji naslonil Milan Kučan s svojim Forumom 21 oziroma vzporednim mehanizmom. Dolgoletno zavezništvo in medsebojna podpora obeh zato ne izhaja samo iz ljubezni do istega ideološkega simbola rdeče zvezde,« navaja Janša.

Njihovo načelo: Uničiti, pregnati, groziti

»Kulturnemu marksizmu v Sloveniji po formalno demokratičnih spremembah ni bilo treba šele zavzemati ključnih institucij za oblikovanje javnega mnenja. Le odstraniti je bilo treba tistih nekaj motečih elementov v njih. Uničiti Novo revijo, pregnati v tujino talentirane filmske režiserje, olastniniti medije, onemogočiti in diskreditirati kulturnike, ki imajo nemarksistične poglede na svet,« je zapisal predsednik SDS. »Na tako obvladovane institucije je bilo preprosto priklopiti omrežja globalnega kulturnega marksizma, da so se lahko skupaj lotili diskreditacije in likvidacije temeljev slovenske kulture, identitete in družbe. Od tod valovi zaganjanja v ustavne temelje družinske politike, nedržavne oblike vzgoje in izobraževanja, napadi na vero in predvsem na Katoliško cerkev, osamosvojitev in simbole državnosti ter narodove samobitnosti, izločanje gospodarskih združenj iz oblikovanja politik pa vse do groženj gospodarstvenikom z bajoneti.«

Levica in t. i. nevladne organizacije

V knjigi avtor opisuje, kako je Forum São Paulo neposredno vplival na ustanovitev komunističnega Podemosa v Španiji. Janša pa je spomnil, da se nam ob tem v spomin prikradejo imena in priimki tistih članov slovenske stranke Levica, ki so ob njenem nastanku delali za venezuelsko veleposlaništvo v Ljubljani in javno poveličevali Chavezov diktatorski režim. »Danes sta tako stranka Podemos kot stranka Levica del levičarskih vladnih koalicij v Španiji in Sloveniji.« Obe stranki imata ob sebi razvejeno omrežje t. i. nevladnih organizacij. »Kot v veliko drugih primerih, kjer se srečujemo s kulturnim marksizmom, gre tudi pri njihovi uporabi pojma ‘nevladne organizacije’ za netočnost oziroma za zlorabo,« opozarja Janša. Pojasnjuje, da »v slovenskem primeru niso vezane samo na stranko Levica, ampak na celotno tranzicijsko levico in njen vzporedni mehanizem«.

Pri nas so to »NADvladni subjekti«

V slovenskem primeru to niso niti nevladne niti vladne oziroma provladne organizacije. »Pri nas gre za NADvladne subjekte, ki vladi diktirajo, kaj lahko in česa ne sme narediti,« še dodaja Janša. Dodaja, da smo v Sloveniji nazorno manifestacijo te nadvladnosti videli na  patetični prireditvi aprila 2022 pred državnozborskimi volitvami, ko sta od nikogar izvoljena Tea Jarc in Jaša Jenull na Trgu republike v Ljubljani posadila na klop predsednike levih strank in jih šolala, kaj lahko naredijo in česa ne smejo, če bodo formalna oblast. Potrditveno nadaljevanje je sledilo nekaj mesecev pozneje, ko si nihče od poslancev vladne koalicije (Gibanja Svoboda, SD in Levice) ni upal glasovati proti paketnemu zakonu Inštituta 8. marec in Nike Kovač, čeprav so nekateri na hodniku parlamenta priznavali, da je »bedast«.

 T.i. nevladniki kot politična vojska

Levičarske »nevladne« organizacije, ki naj bi zastopale vse »zatirane« in »manjšinske« kategorije v družbi, predstavljajo v orožarni kulturnega marksizma nekdanji delavski razred oziroma proletariat. Kjer koli so levičarji pri viru javnega denarja, množično financirajo tako imenovano moderno civilno družno – na škodo dejanskih kulturnih, športnih in drugih realnih interesov ljudi. »Mnoge skupine, ki jih ni nihče izvolil in nimajo nikakršnega prispevka v skupno dobro, iz državnih proračunov ali posredno prek različnih domačih in tujih fundacij prejemajo višja sredstva na leto, kot znašajo lastna investicijska sredstva številnih slovenskih občin. Financirajo na stotine ‘civilnih iniciativ’, kvaziinštitutov in kvazikulturnih prireditev, ki jim služijo kot podporne enote v ideološkem boju za oblast,« dodaja Janša. Opozarja, da so slednji velikokrat »tudi kot politična vojska, ki organizira ulične proteste in nasilje, kadar levica po naključju ni na oblasti. Zanje ne veljajo pravila predvolilne kampanje. Nad porabo denarja za njihov politični boj ni nobenega nadzora. Najpomembnejša vloga te »vladavine neizvoljenih« pa je uničevanje kulture življenja, vsega torej, kar predstavlja realni socialni kapital neke skupnosti. Zadnji tak njihov »podvig« v Sloveniji prek svojih sil v vladi je ukinitev Urada za demografijo ob hkratnem podiranju ograj na južni meji, ki vsaj delno preprečujejo ilegalne migracije.

Janša opozarja, da moramo to ulično »vladavino neizvoljenih« vzeti resno, saj se prek nje načrtno uničuje tudi demokracija. Njihovi ideologi že odkrito govorijo o postdemokratični družbi. Praktično predstavo te družbe pa si lahko ustvarimo na podlagi predlogov, kakršen je npr. predlog vladne koalicije o ekonomski demokraciji. To smo že imeli, to ni korak naprej, ampak nazaj. Rekli so ji samoupravljanje.

 Stična točka med kulturnim marksizmom in globalizmom

Za veliko večino demokratično razmišljajočih ljudi je nerazumljivo, da velik del finančne podpore za skrajno levico in uničevalne posege kulturnega marksizma prihaja iz »kapitalističnega« Zahoda. Stična točka med kulturnim marksizmom in globalizmom pa je posameznik brez trdnih čustvenih vezi s svojim okoljem (družino, lokalno skupnostjo, narodom …) ter moralnih sider (deset božjih zapovedi). Vsem ustreza vodljiv in zapravljiv potrošnik, pripet samo na virtualno omrežje in ekrane.

Janša: Nevaren privid svobode …

Janša opozarja še na izredno nevaren privid svobode, v katerem je svoboda pač tisto, kar neizvoljeni označijo za svobodo. Kdor se ne da zaslepiti ali se ne ukloni, postane problem. Če se glasno upre, je obtožen sovražnega govora. Javno ga preganjajo in diskreditirajo z najbolj grobimi oblikami sovražne diskreditacije. Če se skuša povezati z drugimi, ki ne sprejemajo privida, ga razglasijo za fašista. Če se upre, ga neodvisno (neizvoljeno) sodstvo preganja in zatira,« dodaja Janez Janša.

(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 5.1.2023)