Piše: Mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist
Zadnja dimenzija propada Evrope, o kateri bomo govorili, je migracijska politika Evropske unije. EU sprejema na milijone ekonomskih migrantov iz Afrike in Azije, ki so večinoma islamske veroizpovedi. Dolgoročno bodo evropske družbe ogrožene, saj jih bodo te migracije destabilizirale.
Racionalni razlog za sprejem ogromnega števila migrantov iz Azije in Afrike v EU, ki ga izpostavljajo bruseljski tehnokrati in so ga posvojili številni evropski politiki, je demografski. Zaradi upada števila avtohtonih evropskih rojstev (natalitete) naj bi v prihodnosti nastala težava, ker bo v Evropi preveč starega prebivalstva, ki naj bi ga mlajši Evropejci ne mogli preskrbeti in oskrbeti. Ker je v Aziji in Afriki nataliteta zelo visoka, so evropski odločevalci postavili hipotezo, da je rešitev za Evropo v tem smislu uvoz migrantov z drugih celin. Ti migranti naj bi v zameno za boljše življenje skrbeli za stare Evropejce, kar pomeni, da bi plačevali prispevke, iz katerih bi se črpale pokojnine starejših Evropejcev, in opravljali storitve, ki jih bodo starejši Evropejci potrebovali. Sliši se prelepo, da bi bilo resnično. In tudi je, saj je hipoteza popolnoma napačna.
Neevropske migracije niso demografska rešitev
Opisana hipoteza pade na vsej črti, ker vsebuje številne predpostavke, ki nikakor ne držijo. Prva težava je, da je potencialna delovna sila, ki prihaja v Evropo, večinoma nekvalificirana. Migranti, ki prihajajo v Evropo, izvirajo iz nekaterih delov sveta, ki so v primerjavi z Evropo tako slabo razviti, da prišlekom v Evropi niti ne omogočajo opravilne sposobnosti, saj je življenje v Evropi toliko bolj zapleteno oz. zahtevno, kot je v omenjenih delih sveta, da številni migranti v Evropi ne bodo nikoli dobili službe, četudi bi jo hoteli, ker preprosto nimajo dovolj razvitih sposobnosti. Tu seveda ni razlog rasa, ampak je razlog okolje, saj bi se isto godilo Evropejcu, ki bi ga kot dojenčka odnesli v tisti zaostali del sveta in bi kasneje v času odraslosti prišel v Evropo.
Druga težava je v tem, da si številni prišleki z drugih celin v Evropi sploh ne želijo službe. Socialna podpora, ki jo dobijo v Evropi, v nekaterih delih sveta namreč pomeni celo bogastvo. Če je migrant en del pošlje domov, lahko ta – za evropske razmere – drobiž tam zelo dobro preživlja celotne družine. Še tako slabo življenje v Evropi je boljše, kot je življenje srednjih slojev v tretjem svetu, tako da migranti, ki v Evropi ne iščejo zaposlitve, sploh ne čutijo pomanjkanja v življenjskem standardu in niti nimajo motivacije, da bi iskali službo.
Tretja težava je v tem, ker v prejšnjem razdelku opisana hipoteza temelji na visoki stopnji evropske humanosti. Treba je poudariti, da se je evropska humanost razvila v zadnjem stoletju. Omogočila jo je evropska blaginja. V nerazvitih delih sveta humanost seveda obstaja, saj so ljudje socialna bitja, ampak nikakor pa ta stopnja humanosti in tudi vzajemnosti ni tako visoka kot v Evropi. Ideja, da bodo azijski in afriški prišleki skrbeli za starejše Evropejce, je zato popolnoma iluzorna.
Četrta in hkrati največja težava je v tem, da hipoteza temelji na teoriji multikulturalizma, ki predpostavlja, da je kulturna toleranca azijskih in afriških prišlekov v Evropo podobna oz. enaka, kot je kulturna toleranca Evropejcev. Evropejci so visoko toleranco razvili ne le zaradi evropske blaginje, pač pa tudi zaradi izkušnje rušilnosti dveh svetovnih vojn v Evropi, ki sta Evropo dodobra opustošili in odnesli desetine milijonov evropskih življenj. Te izkušnje Azijci in Afričani nimajo. Nasprotno. Razlogov za tovrstne evropske migracijske politike sploh ne razumejo. Evropsko »velikodušnost« številni povezujejo z neumnostjo in šibkostjo Evropejcev, kar pomeni, da do Evropejcev nimajo spoštovanja, saj jih imajo za slabiče. Ker prihajajo iz okolij, kjer je sistem zasnovan tako (kot je bil nekoč tudi v Evropi), da preživijo le najmočnejši, je njihov motiv predvsem v tem, da se na račun Evropejcev kar najbolj okoristijo. Poleg tega v Evropi ohranjajo svoje vrednote in način življenja, kot so ga bili vajeni doma, zato v Evropi v velemestih nastaja vse več islamskih getov.
Evropsko nerazumevanje islama
Velika večina azijskih in afriških migrantov, ki prihajajo v Evropo, je islamske veroizpovedi. Evropski odločevalci, ki v Evropo spuščajo milijone teh migrantov, islama ne razumejo. Če bi islam v resnici razumeli, v Evropo teh migrantov v takem številu namreč ne bi spuščali. Zgodovina nas uči, da so islamski priseljenci sprva relativno miroljubni in da se hitro vključijo v okolje, v katerega se preselijo. Pripravljeni so tudi na delno asimilacijo. Vse to pa se spremeni, ko se njihovo število oz. delež glede na celotno populacijo povečata. V taki situaciji se množično radikalizirajo in zahtevajo uvedbo islamskih zakonov, šeriatskega prava torej.
V Evropi smo iznašli nacionalizem. Ampak ta v islamskem svetu ne obstaja. Seveda imajo tudi muslimani notranje konflikte. Toda islam deluje tako, da se v krajih, kjer so v manjšini, muslimani vedno povežejo z drugimi pripadniki islamske religije, in to ne glede na to, od kod prihajajo. Medsebojni spori in razprtije lahko pri muslimanih vedno počakajo na čase, ko islam prevzame nadzor oz. v neki regiji vzpostavi politično oblast in šeriatsko pravo.
Islamska revolucija v Evropi?
Zaskrbljivo je, da se že zdaj del muslimanov v Evropi radikalizira. V prihodnosti bo to lahko samo še slabše. Nizka nataliteta avtohtonih Evropejcev, razlog torej, zaradi katerega EU sploh podpira priseljevanje z drugih kontinentov, je dolgoročno evropska Ahilova peta. Muslimani, ki se priseljujejo v Evropo, prihajajo iz tradicionalnih okolij, kjer ima en par veliko število otrok. Islamistični voditelji v Evropi in drugje muslimane v Evropi pozivajo, naj imajo čim več otrok. Četudi EU jutri ustavi migracije v Evropo, bo čez 50 let zaradi opisanih trendov demografska slika v Evropi popolnoma drugačna, kot je danes. Odstotek muslimanov v Evropi bo visok. Če bodo migracije še naprej politično tolerirane, pa je le vprašanje časa, kdaj bodo vsaj v nekaterih delih Evrope (najprej verjetno v Franciji in Italiji) muslimani v večini. To se ob takih trendih priseljevanja, kot smo jim priča, lahko zgodi v nekaj desetletjih, zagotovo pa v enem stoletju. Nihče sicer ne more z gotovostjo napovedati, kaj se bo tedaj zgodilo. A glede na to, da bo zagotovo vse pogosteje prihajalo do napetosti med avtohtonimi prebivalci in migranti, in glede na to, da radikalnih islamistov, ki hujskajo običajno bolj umirjeno islamsko večino, nikoli ne zmanjka, lahko pričakujemo, da bo ponekod v Evropi sčasoma prišlo do državljanskih vojn in vsaj poskusov islamskih revolucij.
Razumna rešitev demografskega problema
Če bi ves denar, ki ga zapravijo zaradi afriških in azijskih migracij v Evropo, države članice EU namenile za spodbudo in pomoč mladim evropskim družinam in parom, bi se evropska nataliteta zagotovo povečala. Z migracijami iz Azije in Afrike tudi ne bi bilo nič narobe, če bi bile te maloštevilčne in če bi evropske oblasti izbirale, koga bi v Evropo povabile. Če bi se v Evropo namesto milijonov nekvalificiranih priseljevali tisoči ali tudi deset tisoči zdravnikov, inženirjev, znanstvenikov itd. iz islamskega in preostalega tretjega sveta, bi to vsekakor bilo bolje in vzdržno. Visoko izobraženi oz. visoko kvalificirani ljudje se laže prilagodijo novim kulturnim vzorcem in v manjšem številu večinskega prebivalstva niti kratkoročno niti dolgoročno ne bi ogrožali.
