Piše: Jože Biščak
Po predsedniških volitvah sem zapisal, da je slovenska realnost ta, da bi bil izvoljen sendvič s šunko, če bi ga levica podprla za predsedniškega kandidata. Od takrat so stvari postale še slabše. In sploh se več ne čudim ničemur.
Če preskočimo lokalne volitve, kjer je petič zapored zanesljivo zmagala SDS in nas z drugim krogom (kjer je potreben) čaka grand finale letošnjega super volilnega leta, lahko po referendumskem glasovanju že potegnemo črto in se povsem resno vprašamo, kaj je narobe s slovenskim volivcem. Res je, volivec ima vedno prav. Kljub temu je slovenski nekaj posebnega: na spomladanskih parlamentarnih volitvah je večinsko dal glas nekomu, ki je obljubil, da bo zvišal davke in znižal plače. Res moraš do obisti sovražiti konservativno stran in biti obupano anti-Janša, da glasuješ za svojo prazno denarnico. Zgolj zato, ker nekega človeka na desnici demonizirajo že trideset let in vedno se je izkazalo, da gre za grde manipulacije. Toda slovenski volivec ima še kar nataknjene plašnice.
Kaj so danes volivci izglasovali? Da se dolgotrajna oskrba starejših zamakne, da se število ministrstev poveča za petino in da se RTV Slovenija izroči v trajno upravljanje levici. To ne bo samo drago, na nacionalno televizijo se ne bodo vrnili samo časi enoumja; volivci so Golobu dali »bianco menico«, da počne karkoli. Človek, ki se je čez noč povzpel na vrh politike in ima v državi največjo moč, si je že do zdaj domišljal, da lahko s pištolo za pasom izvršilne veje oblasti počne karkoli (in medijski mainstream ga bo vedno pokril), zdaj bo začel verjeti v svojo nezmotljivost in poslanstvo, da so upravičena prav vsa sredstva, za dosego ciljev. Naslednji korak je lahko le ta, da se ustoliči za dosmrtnega premiera in odpravi opozicijo, ki jo ne potrebujemo. Parlamentarna preiskava in dopolnitev kazenskega zakonika sta že koraka v to smer.
Seveda, vse imajo v rokah volivci. Ena stvar je, da je vse več ljudi (neposredno ali posredno) odvisnih od javnega (državnega) denarja; po moji oceni več kot polovica državljanov. In ko dobiš javni denar, ti je resnično vseeno, ali vlada zviša davke ali ne; plačo ti dajo in tudi plačajo davke tako ali tako neto davkoplačevalce, ki jih je po oceni podjetnika Iva Boscarola v Sloveniji le še 300.000. Druga stvar pa je, da gre večini volivcev še zelo dobro. Očitno bo za prehod iz življenja v vzporednem svetu v realnost potrebna resnejša kriza in hudo pomanjkanje, da se bo vendarle kdo zbudil. Če kdaj. Kakorkoli, od nocoj naprej od zdravega razuma ni ostala niti iluzija.
