-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Tudi nekateri iz levega pola kritični do zakona, o katerem bomo glasovali v nedeljo

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Delova novinarka Suzana Kos, ki smo jo v preteklosti večkrat označili za (levo) družbenopolitično aktivistko, se tokrat ni postavila na stran vlade Roberta Goloba – v Delu je namreč zapisala, da je proti zakonu o vladi, in tudi pojasnila razloge. “Od premierja in finančnega ministra bi pričakovali, da bi ob napovedih vitkih resorjev govorila o tem, da bo manj ljudi naredilo več,” je med drugim zapisala.

Po mnenju Delove novinarke Suzane Kos je koalicija v svojih argumentih, zakaj na referendumu obkrožiti za zakon o vladi, težko verodostojna. Med drugim tudi zato, ker med volivce vnaša zmedo – medtem ko si je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pred časom premislil in dejal, da ne bo ministrstva za solidarno prihodnost, se je predsednik vlade Robert Golob odločil vztrajati pri svojem in poudaril, da ministrstvo bo. “Nič se ne spreminja, ne glede na to, kaj kdo izjavi,” je Golob pokazal, da obvelja zgolj njegova beseda.

Po mnenju Kosove bi seveda lahko rekli, da ima zmagovalec volitev pravico, da si vlado organizira po svoje – vendar pa se le po njenem lažje strinjati s tistimi, ki opozarjajo, da bi se potemtakem število ministrstev z vsako vlado lahko širilo v nedogled. “Še zlasti pa se zdi neprepričljivo govorjenje o vitkih ministrstvih, ki bodo delala hitreje in učinkoviteje. In ne bodo stala več,” je zapisala in dodala, da bi od Goloba in finančnega ministra Klemna Boštjančiča pričakovala, da bi ob napovedih vitkih resorjev govorila o tem, da bo manj ljudi naredilo več, da bo produktivnost večja. Kosova je še opozorila, da stroški delovanja vlade ne bodo enaki, kot napovedujejo zagovorniki zakona, še manj pa nižji. “Tudi če domnevamo, da bo število birokratov po ministrstvih ostalo enako, bodo zaradi dogovorov o višanju plač zaradi inflacije, draginje in odprave anomalij ter poračunu regresa stali več,” je zatrdila.

Spomnimo, s spremembo zakona o vladi želi Golob reorganizirati delo nekaterih ministrstev, novela zakona pa predvideva tudi ustanovitev treh novih ministrskih resorjev – poleg ministrstva za solidarno prihodnost še ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Glede slednjega je organizacija Balkan River Defence opozorila, da bi okolju zadali zadnji udarec, če bi bila novela sprejeta, energetiki bi namreč prevzeli tudi vodenje upravnih postopkov in si sami izdajali soglasja k posegom v okolje. Ministrstvo za okolje podnebje in energijo bi prevzel aktualni infrastrukturni minister Bojan Kumer, infrastrukturni resor pa bi prevzela Alenka Bratušek. Golob je poudaril, da bi z reorganizacijo in prenosom pristojnosti nekaterih ministrstev ta bila bolj vitka, zato pa tudi bolj operativna in odzivna. Za izvedbo načrtovanih sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva, ki bi obremenila davkoplačevalce, je napovedal Golob, kar pa je – kot že rečeno – težko verjeti. Zakon na referendumu je zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in sicer pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve mora torej proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.

 

V anketi agencije Valicon za RTV Slovenija le okoli sedem odstotkov vprašanih meni, da je zakon o vladi pomemben

V stranki SDS so prepričani, da bi bilo smiselno krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Novela zakona dokazuje, da so za Golobovo vlado prioriteta funkcionarski stolčki, z večjim številom ministrstev želijo namreč zagotoviti službe neizvoljenim politikom iz LMŠ in SAB. Po mnenju predagatelja referenduma je edino smiselna združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča na drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa na tretjem. Smiselni bi bili združitev vseh področij in hkratna ukinitev ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij postaja vsebinsko prazno in nepotrebno. Po navedbah Dela je bila najbolj vitka in najbolj operativna deseta slovenska vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu – državo torej lahko vodi skoraj polovico manjša ekipa, kot jo želi Golobova ekipa. Tudi prva Janševa vlada je imela zgolj 12 ministrstev.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine