Piše: Sara Kovač / Nova24tv
Saša Jazbec, državna sekretarka ministrstva za finance, je ob potrditvi proračuna za naslednji dve leti pojasnila, da se povečujejo prošnje za mednarodno zaščito, zato proračun usklajujejo z resničnostjo. Ob tem je še zatrdila, da denar ne gre za migrante na račun dolgotrajne oskrbe. A dejstvo je, da so sredstva za dolgotrajno oskrbo pod ministrstvom za zdravje znižali za 79 milijonov, migrantom pa so dodali 52 milijonov evrov. Za 52 milijonov lahko torej z gotovostjo trdimo, da so se prelili iz dolgotrajne oskrbe k migrantom. Za nameček na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov navajajo, da se je proračun, namenjen migrantom, v veliki meri povečal zaradi ukrajinske krize – a uradne številke kažejo povsem drugače – velika večina sredstev gre za ilegalne migrante.
V državnem zboru so včeraj potrdili proračuna za 2023 in 2024. Vlada Roberta Goloba oziroma posamezni resorji načrtujejo, da bi se prihodnje leto sredstva za dolgotrajno oskrbo pod ministrstvom za zdravje znižala za slabih 80 milijonov evrov, pod ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa zvišala za 17 milijonov evrov. Zvišala bi se tudi sredstva za oskrbo in integracijo migrantov – za 52 milijonov evrov –, navaja 24ur in ugotavlja, ali je Golobova vlada res vzela sredstva dolgotrajni oskrbi in jih namenila migrantom, kot trdi SDS.
Na ministrstvu za finance te navedbe seveda zavračajo. “Lahko zagotovimo, da se načrtovana sredstva za dolgotrajno oskrbo niso znižala zato, da bi se zvišala za oskrbo migrantov. Med njima ni povezave,” so zatrdili za 24ur in med drugim izpostavili, da pri posameznih ministrstvih niso vidna sredstva, ki jih imajo na razpolago skladno s potrjenim programom iz Načrta za okrevanje in odpornost. Morda spet česa ne razumemo, ampak zdi se, da njihovo pojasnilo nikakor ne pomeni, da Ministrstvu za zdravje niso odtegnili skoraj 79 milijonov. In prav tako njihovo pojasnilo ne spremeni dejstva, da so oskrbi in integraciji migrantov namenili skoraj 52 milijonov več. Res je, lahko se pregovarjamo, ali so migranti dobili toliko več na račun dolgotrajne oskrbe ali česa drugega – ampak rezultat premeščanja sredstev je viden z letala: za dolgotrajno oskrbo 79 milijonov manj, za migrante pa 52 milijonov več. Četudi 17 milijonov, kolikor so prestavili na ministrstvo za delo, vzamemo nekoliko za rezervo, ostaja dejstvo, da bi 52 milijonov lahko pustili tam, kjer so bili.
Ministrstvo trdi, da ni sredstev za dolgotrajno oskrbo – istočasno pa se ta sredstva očitno najdejo za oskrbo migrantov
“Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023 je pripravljen na podlagi predlogov resorjev. Resorji so svoje predloge finančnih načrtov pripravili tako, da so vanje vključili zakonske obveznosti in ostale aktivnosti, ki jih bo mogoče uresničiti v naslednjem letu,” so še povedali na finančnem ministrstvu – na portalu 24ur pa so to prevedli, kot da ne drži dejstvo, da je Golobova vlada vzela sredstva dolgotrajni oskrbi in jih namenila migrantom. “Načrtovanje 97 milijonov evrov je neracionalno in nerealno, poleg tega navidezno in po nepotrebnem povečuje proračunski primanjkljaj. Vlada se zaveda, da sredstev na podlagi obstoječega Zakona o dolgotrajni oskrbi ne more uresničiti zaradi nerealno zasnovanih ukrepov in neobstoječih virov financiranja,” so še pojasnili na finančnem ministrstvu. A več kot očitno sredstva obstajajo, če so jih lahko namenili migrantom. Če sredstva prelijejo iz dolgotrajne oskrbe k migrantom, potem to kar naenkrat ne pomeni več, da se “po nepotrebnem povečuje proračunski primanjkljaj”? Golobova vlada se očitno dela norca iz ljudi, mainstream mediji pa jih pri tem še podpirajo.
Na Uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov pojasnjujejo, da se je proračun, namenjen migrantom, v veliki meri povečal zaradi ukrajinske krize. “Za begunce iz Ukrajine so stroški načrtovani skladno z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb in predstavljajo okoli 75 odstotkov povišanja proračuna urada,” so povedali za 24ur. A tudi v njihovo pojasnilo je vredno podvomiti. Letos avgusta je bilo v Sloveniji 6500 Ukrajincev, mnogi izmed njih so si že našli delo. Po drugi strani pa je bilo v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 10. 2022 obravnavanih 21.467 ilegalnih prehodov državne meje – in večina teh ljudi seveda tudi zaprosi za azil, saj se ne želijo vrniti v svojo državo. Tudi policija navaja, da je bilo v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 10. 2022 obravnavanih 21.452 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, medtem ko so od začetka ukrajinske krize prejeli 7.151 vlog za začasno zaščito. Povsem jasno je torej, da povečanje prošenj za mednarodno zaščito ne moremo pripisati Ukrajincem, pač pa gre v veliko večji meri za ilegalne migrante, ki jih policija zasači pri vstopu v državo. Po izračunih izpred kakega leta vsak migrant našo državo mesečno stane približno 1900 evrov bruto. Pri 21.452 ilegalnih migrantih, ki zaprosijo za azil, to nanese slabih 41 milijonov – ostalo pa lahko sklepamo, da gre za začasno zaščito Ukrajincev. Po tem izračunu je popolnoma jasno, da Golobova vlada v prvi vrsti skrbi za ilegalne migrante, ne pa za dolgotrajno oskrbo slovenskih državljank in državljanov. Navedbe Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov ne držijo.