Piše: Frančiška Franca Buttolo
Obrazložitev referendumskega glasu in pojasnilo gospe prof. dr. Sandri Bašič* Hrvatin – o stalinizmu v sedanjem slovenskem političnem vrhu.
Spoštovana gospa profesorica, na sinočnjih (22.11.2022) televizijskih soočenjih na RTS – o treh referendumih – ste uporabili neko najbolj običajno metodo za zavračanje argumentov drugače mislečih, kot pa je vam najljubše. Njihove argumente ste zavrnili, ker preprosto ne ustrezajo – vaši – resnici. Vsakršno nadaljnje vztrajanje drugače mislečih pri svojih argumentih pa ste, kako zelo znano je to iz preteklosti, imenovali nekakšne izmišljotine, nekaj nevarnega, blizu desnemu totalitarizmu, zlasti kar zadeva RTS. Vam pa gre, seveda, izključno za demokracijo.
O, znana, zelo znana, je metoda, ki pri vas prekaša vse druge, tudi najbolj strokovne, skrajno leva metode prepričevanja drugače mislečih!
Kadar je – še pod Titom – v Sloveniji kdo odkril kako medvojno ali povojno komunistično morišče, in to javno povedal, ga je kmalu “vzela megla”. Oblastniki so tovrstne “blodnje” in izmišljotine neprevidneža, običajno zelo preprostega, pojasnili celo s sočutjem, ker se mu je, siromaku, zmešalo. Saj na slovenskem ozemlju ni bilo nikakršnih komunističnih morišč. Kajti slovenski komunisti vendar niso uporabljali stalinističnih metod obračunavanja z nasprotniki komunizma. Pa tudi slovenskega izseljenskega tiska nismo smeli brati v Titovi Jugoslaviji. V njem so bile menda same grde laži o komunistih – vedno na pravi strani zgodovine. No, prav vse v izseljenskem tisku resnično ni bilo tako, kot je v njem pisalo, prav nasprotno. Avtorji so v njem imeli veliko, veliko preveč lepo mnenje o slovenskih in jugoslovanskih komunistih. Saj je bilo v resnici na Slovenskem vsaj petkrat toliko morišč – in še več kot petkrat toliko žrtev stalinističnih obračunavanj s “kontrarevolucijo”, kot so navajale slovenske izseljenske publikacije. Še zdaj se nam namreč, kjerkoli v gozdovih in na zapuščenih jasah v Sloveniji malo globlje kopljemo z lopato ali krampom, prikažejo posmrtni ostanki žrtev slovenske komunistične revolucije. Ali sploh poznate zgodovino slovenskih žrtev komunistične revolucije? Ali poznate zgodovino tiste, resnične, krvave revolucije, ko so po Sloveniji brezobzirno morile tri vojske – Mussolinijeva, Hitlerjeva in Stalinova (komunistično revolucionarna). In prav ta, tretja je bila najstrašnejša, ker je trajala celega pol stoletja, pa še zdaj je preveč živa?!
Aha, da Stalin pa res ni bil slovenski okupator!?
In tu se vse začenja, tu se vse tudi končuje. Sedanja leva oblast, žal, je oblast, ki nima pojma o slovenski novejši zgodovini. Zaprta je v svoj stalinistični znanstveno zgodovinski stalinistični kurnik, v njem pa kokodaka, da komunizem ni stalinizem. Obenem pa sprejema že nove metode stalinističnega internacionalizma (levega globalizma), “oplemenitenega” z raznarodovalnim marksističnim muktikulturalizmom, utemeljenimi v uničenju zahodne civilizacije in kulture –
1) z uničenjem družine (tista legibitrično rahitična “kao” družina res ni nikakršna družina, kot jo v osnovi narekuje narava, pa čeprav je človek tudi družbeno bitje, vendarle pa ne toliko, da bi se lahko povsem odpovedal naravnim zakonitostim!);
2) z uničenjem narodov (to je najlaže s totalitarizmi, jasno, zgodovinsko dokazano);
3) z okoljskim zastraševanjem in grožnjami, da običajni prebivalci planeta preveč dobro živimo. In zaradi tega uničujemo naravno okolje. Dobro, peščica mora dobro živeti, ker so sposobni, delavni, zelo pomembni, živeti mora seveda po zahodnih vzorih najvišjega meščanstva. Očitno je tako tudi v Sloveniji, saj nam je naša “Marija Terezija” položila na srce, da se bomo morali, skladno z vsemi drugimi človekovimi dolžnosti odpovedovanja, navaditi tudi to, da je ona cesarica Marija Terezija, mi pa “niko i ništa” (nihče in nič). Pravzaprav je ta njena izjava vrhunsko stalinistična.
Samo toliko – v pojasnilo gospe prof. dr. Sandri Bašič* Hrvatin.
Kakorkoli, nisem strokovnjakinja za demokratične medije, kot ste vi, gospa profesorica. Prepričana pa sem, da se v nečem vendarle motite. Namreč v tem, da si bolj ali manj desna politična stran slovenskega volilnega telesa, še bolj pa njeni predstavniki v parlamentu in na drugih funkcijah, izmišlja oziroma blondi o nekaterih, za slovenske državljane in za Slovenijo sploh, zelo žalostnih, prav barbarsko stalinistično totalitarnih ostankih komunistične preteklosti v naši sedanji levi politiki.
Zato leva politična opcija sama, vse te izmišljotine desnice o komunističnih medijih, zapostavljenih starostnikih in želji sedanjih oblastnikov po obsežnejši birokraciji ( čim večjem številu svojih zvestih stalinističnih uradnikov) absolutno zanika.
Sedanja slovenska levica ne priznava, da komunistično bistvo slovenske družbe z vso brezobzirnostjo, na primer z montiranimi procesi in zapori številnih osamosvojiteljev, na kar najbolj brezobziren način z a d r ž u j e Titov stalinizem.
Zadržuje ga tudi z zavajanjem in laganjem ob volitvah in na referendumih, ko vso nemarno stalinistično navlako, ki je ostala v naši družbi v samem vrhu politike (na primer velika partijska moč g. Milana Kučana) preprosto imenuje prvorazredna demokracija, demokratičnost na ravni jedrne EU. Kje neki, prej je na ravni Putinovega jedrskega stalinizma.
To kaže tudi sedanje politično stanje v Sloveniji, ko imamo v samem vrhu državne politike tri hudo duševno motene tajkunske stalinistične osebe (prva se ima za energetskega Napoleona, druga za Marilyn Monroe z s krilom v vetru pred državno častno četo, tretja pa se domu in svetu predstavlja kot avstro-ogrska cesarica Marija Terezija).
Do te svoje “Marije Terezije” pa se je Slovenija dokopala na najbolj demokratičnih Kučanovih volitvah predsednika države, seveda z zavajanjem državljanov, da je tajkunski kandidat iz Ruske dače (ne iz Ruske kapelice, a levi slovenski volivci bi sprejeli tudi to, če bi rekel Kučan) najprimernejša izbira za osebo na najbolj odgovorno mesto v državi. Takšna oseba trenutno najbolj združuje slovenske oz. Kučanove staliniste in njihove nevedne in naivne podpornike. Takšno “demokracijo” bodo brani tudi na referendumih.
In tako bodo propadli vsi trije referendumi.
*Mehkega č, žal, v slovenski abecedi nisem našla.
