Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Demografskih težav Slovenije – konec koncev tudi celotnega razvitega sveta – povezanih predvsem z nizko rodnostjo, se ni mogoče rešiti čez noč, so pa dolgoročno največja težava tako slovenstva kot zahodne civilizacije, ki je motor celotnega napredka človeštva. Nenapisano pravilo namreč pravi, da se z dviganjem življenjskega standarda pari odločajo za manj otrok kot včasih. Tega pa se zavedajo tudi v Gibanju Svoboda ne glede na to, da so pred kratkim ukinili mariborski urad za demografijo. Le da je njihov odgovor na demografski izziv uvoz novih volivcev levice in Levice.
Poslanka Gibanja Svoboda Monika Pekošak je tako na seji državnega zbora pomenljivo povedala: “A mislite, da Nemčija sprejme migrante, ker je tako dobra? Ne, sprejme jih iz istega razloga kot Slovenija, ker ima probleme z demografijo. In če se migrante integrira v življenje, potem so tudi to davkoplačevalci, in glede na našo demografsko sliko, da bomo imeli v 30 letih približno 30 odstotkov starostnikov, me zanima, kdo bo zaslužil naše pokojnine. Mislim, da je čas za malo dviga zavesti, da malce začnemo gledati širše, da ne moremo samo na svojem vrtičku samo svojo papriko in paradajz gojit.”
Razpakirajmo, kaj poslanka pravi. Svobodnjaki se zavedajo demografske katastrofe, ki nam preti. Katastrofe, zaradi katere je Janševa vlada ustanovila urad za demografijo, ki bi poskrbel za naravni prirast slovenskega prebivalstva, a tega si svobodnjaki vendarle ne želijo. Novi Slovenci so novi potencialni desničarji. Tradicionalisti, konservativci, liberalni kapitalisti. Po doktrini Moše Pijadeja si socialisti s takšnimi nimajo kaj pomagati. Oni morajo proizvajati nove reveže in jim “prodati” socialno državo. Skoraj noben manever državne politike pa ne ustvarja nove kaste revežev bolj zanesljivo kot nenadzorovanje migracije.
Katastrofalne posledice nemške “Wir Schaffen Das” politike
Da popolno odprtje mej in nekontroliran dotok migrantov v državo vodi v katastrofo, vemo iz empirično dokazanih zgodovinskih dejstev – leta 2015 je nemška vlada pod vodstvom Angele Merkel povsem izgubila nadzor nad mejami. Masovne migracije sirskih, iraških, pakistanskih, afganistanskih, tunizijskih in alžirskih množic so poskusili utemeljiti zgolj z moralnimi (humanitarnimi) razlogi ne glede na nacionalne interese, šele kasneje, ko so spoznali, da so med pribežniki (ki so bili večinoma mladi moški) zraven “uvozili” še lep del nevarne teroristične celice ISIS, so malce spremenili retoriko in se začeli izgovarjati na demografske težave, češ da bodo migranti zapolnili luknjo v nemški vedno slabši demografski sliki.
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel. (Foto: epa)
Začela se je velika medijsko-politična akcija prikrivanja polomije. Vsakič, ko je kakšen migrant brutalno napadel evropske državljane, so novice o tem prišle na dan komaj prek “alternativnih” medijev, medtem ko je med večinskimi mediji veljala ‘omerta’, ki je šla celo tako daleč, da se je skrivalo poreklo nasilnežev (po navadi z naslovi: “nemški rezident v parku posilil žensko”). V kakšen pekel je državo pahnila Merklova, je javnost izvedela komaj potem, ko je drhal 1000 mladih moških migrantov med božičnim sejmom v eni noči začela sistematično otipavati in celo posiljevati mlada dekleta – zgolj v tisti noči se je zgodilo 331 spolnih napadov in dve posilstvi.
Nato se je v letih 2015 do 2020 zgodila cela serija terorističnih napadov, napadalci pa so bili kot po pravilu zavrnjeni azilanti, ki so v zahodne države prišli najprej po balkanski poti, nato pa naprej v Nemčijo, ki je takrat imela odprta vrata za praktično ves Bližnji vzhod in Severno Afriko. Nemški policisti vse od 2015 poročajo, da so v nemških mestih nastala geta, podobna temv Franciji, kamor si ne upajo. Takšna geta nadzorujejo mladi nasilni muslimanski moški brez služb, po navadi se preživljajo z nasilništvom in preprodajo drog, pa tudi umori po naročilu. Novi migranti so uspeli razdikalizirati celo drugo generacijo turških Nemcev, za katere je prej veljalo, da so bili pod vplivom turške sekularizacije od Ataturka naprej.
Hoteli so delavce, dobili so ljudi na socialni podpori
V prvih letih migracije je službo našlo manj kot 10 odstotkov migrantov, še 5 let kasneje, leta 2020, je bilo zaposlenih manj kot polovica migrantov. Gre pretežno za neizobražene ljudi, mlade moške, ki jim ni uspelo niti v svojih matičnih državah, zato so se podali na avanturo čez Mediteran upajoč, da bo zanje skrbela mogočna evropska socialna država. Imeli so prav – od leta 2007 do 2019, zadnjega predkoronskega leta, se je število socialnih transferjev za migrante podvojilo – za 6 milijard evrov. Želeli so delavce, dobili so socialne bombe. Medtem so se socialni transferji v istem obdobju za Nemce znižali za skoraj 8 milijard evrov. Vsaj 65 odstotkov sirskih beguncev in 43 odstotkov afganistanskih beguncev je bilo po poročanju Euractiva leta 2021 odvisnih od socialne pomoči. To pomeni, da več kot polovica prišlekov ni vplačevala v pokojninsko blagajno, ampak je iz nje predvsem jemala. A apetiti po novih “delavcih” kar ne pojenjajo – Scholzova vlada je napovedala, da nemška industrija vsako leto potrebuje 400.000 novih migrantskih delavcev.
Svobodnjaki želijo predvsem muslimane, ki čakajo na hrvaški meji, manj navdušeni nad Ukrajinci
Slovenija je trenutno na tisti točki kot Nemčija leta 2015 – ko rušimo ograje in v Slovenijo sprejemamo mlade Alžirce, Tunizijce, Pakistance in Indijce in se ministrica Bobnarjeva in tudi vladajoča stranka Svobodnjakov sklicujejo predvsem na moralno noto. Ministrica je v maniri kakšnega skrajno levega aktivista povedala, da vsak migrant želi le topel dom, in s tem razburkala javnost. Seveda se naša vlada izredno malo pogovarja o visoko usposobljenih migrantih iz Ukrajine, ki so nam tudi kulturno veliko bližje kot muslimani iz Bližnjega vzhoda, Male Azije in severne Afrike, katerih prihod naši socialisti z nestrpnostjo pričakujejo.
Ko govorimo o odstranitvi mej, se pogovarjamo predvsem o slednjih. Ukrajinski begunci (ki so res begunci za razliko od Alžircev, Indijcev, Tunizijcev …) ne čakajo v migrantskih centrih v Bosni in na Hrvaškem. Ograja se odstranjuje predvsem zato, da socialisti pridelajo novo letino revežev, ki nimajo nobenih možnosti niti volje, da se vklopijo v slovensko družbo. Ukrajinski begunci so zanje podobna nadloga, kot če bi se plodili Slovenci – pomenijo preveliko verjetnost, da se formirajo novi desničarji, ki bi volili za desne stranke.
Druga faza “velike zamenjave”
Govor poslanke Gibanja Svoboda je torej zelo pomenljiv – nakazuje, da smo stopili v drugo fazo. Iz moralne note so v fazi merkeljanstva, kjer volivce prepričujejo, da nepismene Alžirce in druge iz držav brez vojne potrebujemo, da zapolnijo demografsko vrzel. Nemčija je v sedmih letih politike “Wir schaffen das” pridelala veliko novih socialnih problemov, ki bodo volili za leve stranke, še vedno pa ji kronično primanjkuje delovne sile – 400.000 na leto.
Iskanje novih volivcev
Zelo malo migrantov pride iz držav, kjer v islamskih madrasah ljudi učijo, da sonce kroži okoli Zemlje, v Nemčijo in se že zaposli v Volkswagnovi lakirnici kot tehnik na CMC stroju. Kulturne, jezikovne in tudi motivacijske prepreke so tako velike, da je neto proračun zaradi socialnih prispevkov na slabšem, na boljšem pa so leve stranke – in res, Nemčija ima po dolgem času zopet levo vlado – celo takšno s skrajno levimi elementi skozi politiko Zelenih in skrajnim krilom Socialnih demokratov, ki so podobni našemu Mlademu forumu.
Zato razumite – Gibanje Svoboda in druge vladne stranke ne iščejo novih delavcev. Iščejo nove volivce. Vas pa bi zamenjali po podobi ljubljanskega kriminalnega volilnega telesa. Želijo, da skozi migracije celotna Slovenija postane Ljubljana.
