(POZOR!) Boj Golobovih za RTV je v resnici nastavek za tajkunizacijo nacionalnega medija

Piše: Sara Kovač (Nova 24TV)

“Finančno so pripravljeni spraviti zavod na kolena samo zato, da dosežejo svoje. Zakon je problematičen, ker predstavlja precedens, znižuje standarde. Nanj se bo sklicevala vsakokratna oblast, ko bo želela zamenjati vodstvo s sebi lojalnimi ljudmi. Sprejeli bodo nov zakon, postavili novo vodstvo. Ta (Golobov) zakon poleg politizacije RTV izpostavlja vplivu vsakokratne oblasti, da lahko nastavlja sebi lojalne ljudi,” je glede novele zakona, ki jo predlaga Golobova vlada v oddaji Ura moči izpostavil predsednik programskega sveta na javni RTVS dr. Peter Gregorčič. 

27. novembra se bo na referendumu glasovalo o treh zakonih Golobove vlade, noveli zakona o RTVS, širitvi vlade in o dolgotrajni oskrb. Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta RTVS, se je aktivno vključil v kampanjo, ker je bil zakon sprejet po nujnem postopku v času poletnih počitnic, s tem pa je bila izključena javna razprava. “Zdi se mi prav, da se ve v tej državi, o čem gre, ko govorimo o tako pomembnem zakonu, ki v resnici ureja tudi svobodo govora,” je pojasnil.

Na vprašanje, kaj je problematično pri tej noveli, je Gregorčič pojasnil, da je treba najprej vedeti, kaj se je sploh sprejelo. “Te zadeve, ki jih hočejo narediti, so tako dobro zapakirali, da sem tudi sam rabil kar nekaj časa, da sem doživel ta ‘aha efekt’, za kaj tukaj sploh gre. Tukaj so verjetno ključne tiste prehodne določbe, ki odstavljajo organe upravljanja. A vendar so tukaj problematične tudi druge zadeve”. Gregorčič je spomnil, kako so včasih pod krinko nacionalnega interesa tajkunizirali naše gospodarstvo. V zvezi s tako imenovano depolitizacijo je dejal, da gre v bistvu za de facto politizacijo organov upravljanja. “V resnici gre za tajkunizacijo nacionalnega medija”.

Ena ključnih sprememb, ki jih je sicer več, je, da se po Gregorčičevih besedah spreminja struktura organov upravljanja. RTVS ima namreč trenutno dva organa upravljanja: nadzorni svet (ima 11 članov, od tega jih pet imenuje Državni zbor RS). V največji možni meri mora predstavljati zastopanost strank v DZ (štiri imenuje vlada, dva izvolijo zaposleni). Nato je programski svet, ki je vrhovni organ za programsko politiko tega zavoda in določa programsko-produkcijski načrt (groba shema, kaj se bo gledalo na TV), ne določa pa vsebine. V vsebino se programski svet po Gregorčičevih besedah ne sme vtikati. “Ne sme ocenjevati programa pred njegovo objavo. To bi bil namreč nedopustni poseg v uredniško neodvisnost. Uredniška neodvisnost je zaščitena tako pred programskim svetom kot pred posegi generalnega direktorja,” je poudaril.

Zaposleni na RTVS bodo imeli po novem več kot tretjinsko večino

Trenutno programski svet šteje 29 članov, nadzorni svet pa 11 članov. “Nadzorna funkcija je razpršena med 40 ljudi. To se z novim zakonom združuje v svet, kjer je samo 17 ljudi. Dva bo imenovala narodna skupnost (madžarska, italijanska, to ostaja enako). Trenutno imamo dva predstavnika verske skupnosti (sedaj bo samo eden, tega imenuje predsednik republike),  enako ostaja, da enega člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Po trenutnem zakonu tri predstavnike med seboj imenujejo zaposleni (s področja kulturno-umetniške dejavnosti, tehnike, informativne dejavnosti). Število zaposlenih se po novem podvoji, kar pomeni, da jih bo šest,” je pojasnil Gregorčič in dodal, da ker bo predstavnikov zaposlenih kar šest od sedemnajstih, to pomeni, da bodo imeli več kot tretjinsko večino. “Težnja gre k samoupravljanju”.

“Trenutno Državni zbor RS z navadno večino imenuje pet članov na predlog političnih strank. To se ukinja, s tem nimam težav, ker s tem se edino tukaj ukinja politika. Sedaj pridemo do ključne “cake”. Sedaj jih 16 imenuje Državni zbor RS z absolutno večino na predlog poslušalk, gledalk, civilne družbe. V resnici imajo uporabniki vsebin sooblikovati upravljavsko politiko tega zavoda. Z novim zakonom se iz 16 v resnici civilna družba krči na dva, torej na Olimpijski komite Slovenije in Nacionalni svet invalidskih organizacij. Potem so še štirje kvalificirani predlagatelji,” je pojasnil in dodal, da je ključno, kdo za njimi stoji. Ker je njihov argument, da je državni zbor spolitiziran organ, je Gregorčič to označil za noro. Naša Ustava v 82. členu namreč pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. To torej pomeni, da so poslanci edini, ki imajo ustavno pooblastilo, da odločajo v imenu vsega ljudstva. “OKS z vsem dolžnim spoštovanjem nima pravice delovati v imenu vsega ljudstva,” je poudaril in dodal, da ker gre v tem primeru za zvezo društev, ki odgovarja panožnim športnim zvezam. Dva člana po besedah Gregorčiča imenuje Nacionalni svet za kulturo. “Ker je to organ, ki ga imenuje Državni zbor RS na predlog vlade, se pojavlja vprašanje, kje je tukaj depolitizacija? Naslednji je Svet za trajnostni razvoj. Ker je to posvetovalno telo ministra, to pomeni, da ta odloča. Tukaj torej niti ne rabite razprave, ker gre za personalni organ. Informacijski pooblaščenec imenuje enega člana. Informacijski pooblaščenec se imenuje v državnem zboru na predlog predsednika republike. Potem imamo še varuha človekovih pravic, za katerega bi se lahko strinjali, da je depolitiziran, a za njegovo izvolitev je potrebna dvotretjinska večina,” je pojasnil glede nove sestave, ki ga prinaša Golobov zakon.

Trenutno poslovnik programski svet imenuje z dvotretjinsko večino vseh članic in članov. Gregorčič je poudaril, da se po novem to prestavlja na zakonski nivo, kar pomeni, da je dovolj absolutna večina. “Torej, kdor bo obvladoval več članov v  svetu (9), bo lahko delal  kar bo želel. Devet članov je potrebnih. Šest je tako predstavnikov zaposlenih, dva sta iz Nacionalnega sveta za kulturo, poleg se še doda od ministra imenovan svet, pa imaš večino. Niti ne rabiš informacijskega pooblaščenca ali koga drugega. Delaš lahko, kar želiš, drugi so poleg zato, da ti držijo štango,” je pojasnil.

Fašistoiden pristop k vladanju

Politični analitik Edvard Kadič je pojasnil, da gre to dogajanje skladno z doktrino tega fašistoidnega pristopa k absolutnemu vladanju. “Kar pomeni, da ti moraš zagotoviti, kratkoročni cilj je medij, dolgoročni cilj pa šolstvo, znanost in kultura. S tem namreč na dolgoročno zagotoviš ideološko pravo stran, kratkoročno pa z mediji ljudem pereš glavo”. Od Golobove izvolitve  je slovenski razum po Kadičevih besedah izpostavljen nori količini laži in logičnih nesmislov, ki se jih producira ves čas. Navedel je primer očitka, ki ga lahko vseskozi poslušamo, in sicer, kako je direktor Ukoma prišel sedaj za direktorja RTVS. To je po njihovo je uzurpacija RTV-ja, hkrati pa se ne pove, da je delavska direktorica RTVS prišla za direktorico Ukoma. Takih logičnih nesmislov je po njegovem prepričanju ogromno. “Treba je zagotoviti oblast skozi nevladne organizacije, da se lahko vpliva na tisto, kar zagotavlja dolgoročno ideološko pravilno opredeljenost. Kratkoročno pa zagotavlja z dnevno politiko in uzurpacijo, ki se jo trenutno gredo.”

Izjemno nizek pravni standard: za razrešitev zadostuje že samo naznanitev suma kaznivega dejanja s strani KPK

“Kdorkoli bo prišel v programski svet, bo zagotovo kontroliran s strani nove vlade,” je izpostavil voditelj oddaje in novinar Bojan Požar. Požar je spomnil, da tudi Olimpijski komite Slovenije ima neko zgodovino. Pokojni Janez Kocjančič je bil namreč predsednik programskega sveta, pridružil pa se mu je kot predstavnik OKS. “Prepričan sem, da se bodo ljudje blizu vladne koalicije dogovorili z OKS, koga naj delegirajo v programski svet”. Gregorčič meni, da ta dogovor sploh ni potreben, saj imajo Nacionalni svet za kulturo, Svet za trajnostni razvoj. “To so že trije. Nekdo, ki ga imenuje politika, se mora politika z njim strinjati in je od nje še kako odvisen, ampak v času imenovanja. Politika nad njim nato nima vzvoda”. Pojasnil je, da njega politika ne more odstaviti, razen če odstopi sam, če ne bi izpolnjevati pogojev po novem.

Gregorčič je ob tem še opozoril, da so uvedli tudi razloge za razrešitev, obstaja pa razlog, na katerega je opozorila celo zakonodajnopravna služba, da v resnici krši domnevo nedolžnosti. “Po tem zakonu je, če ne boš priden, za razrešitev zadostuje naznanitev suma kaznivega dejanja KPK. Pazite, sum je neka ovadba. Zakonodajnopravna služba je rekla, da je to izjemno nizek pravni standard in da svetuje, da gredo na pravnomočno obtožnico, da bodo vsaj delno zadostili domnevi nedolžnosti. Na to se zakonodajalec ni odzval. Seveda se ni. Ta zakon v resnici dela dvoje: uvaja politiko izven državnega zbora, de facto politiko, ne prek civilne družbe, saj sta dve civilni družbi, drugi člani pa so iz politično nastavljenih organov. Pod krinko integritete se uvaja mehanizem discipliniranja tistega, ki ni prijazen. Sodišče lahko reče, da nisi kriv, ampak mandat ti že gre,” je pojasnil. Gregorčič je prepričan, da bi moral biti pri delovanju v takem organu zaščiten pred odstavitvijo, drugače te namreč lahko z grožnjami upravljajo. “Zrihtajo ti sum, pa že nimaš glasu. Pritiski so res siloviti.”

Požar je v nadaljevanju spomnil, da so naredili spletno stran “Mi smo RTV”. Ta spletna stran je po Požarjevih besedah anonimna. “Fascinantno je, da novinarji javnega zavoda pišejo anonimne sestavke, kjer žalijo posameznike iz vodstva in ostale”. Kadič pravi, da je to produkt dolgoletnega pranja glav. “Njim so normalna leta in leta “našizma”. To je naše, ti si pri nas”. Po njegovo na plano prihaja, da smo si dvajset let lagali, da gremo skozi transformacijo družbe. “Glede RTVS se vsaka politika dobro zaveda, da je ta ključni element pri doseganju političnih ciljev. Vzpostaviš zakon, ki predvideva menjavo svetnikov. Če bi pustili, kot je bilo,  se bi, mislim, v naslednjem letu zamenjalo toliko in toliko predstavnikov, nato ostali, in imeli bi spet svoj programski svet. Tukaj gre za Golobovo osebno manijo, da je treb čim prej zasesti vse, v energetiki, trudi se v medijih.”

Gregorčič je spomnil na obstoj vertikalnega mobinga. “Mobing je neetično delovanje do nekoga. Torej, da šikaniraš nekega sodelavca. Vertikalno je lahko od zgoraj-navzdol ali obratno. Od spodaj navzgor je, ko skupina sodelavcev mobingira nadrejene z namenom njihove odstavitve. Lahko je tukaj mobing od znotraj ali zunaj, odvisno od kod skupina prihaja. Od znotraj je v tem primeru sindikat, ki je podal zahtevo izven okvirjev. Zahteva namreč odstranitev vodstva. Zunanji mobing je v tem primeru politika, saj koketira s tem,” je pojasnil. Ministrica namreč govori o depolitizaciji, tvita pa, da mora vodstvo iti. “To je izvajanje pritiska, to je neetično dejanje. Trdi, da je vodstvo nekaj storilo. V pravni državi ima človek pravico do izjave, morda nekdo nekaj narobe vidi.”

Zavod so pripravljeni spraviti finančno na kolena, samo da dosežejo svoje

Kadič meni, da je Golob vajen valjanja, utrjevanja svoje poti. “To mu je edino gorivo. Menim, da je v hudi stiski, ker nič ne uredi z RTVS in zato uporablja vsa sredstva.” Gregorčič se je med drugim dotaknil tudi prošnje za financiranje. Do te po njegovih besedah ni prišlo, zato ker bi zavod slabo posloval. Vodstvo je namreč uvedlo precedens. Prvič v zgodovini se je v polletju zgodilo, da je imel zavod 2,5 milijona presežka prihodkov nad odhodki, torej da posluje pozitivno. “Problem je podražitev elektrike, iz 3 milijonov na 8 milijonov, naslednje leto celo na 11, 5 milijona. Zato se je direktor obrnil na Goloba. Ta pa mu je rekel, da se tudi pogovarjal ne bo, dokler vodstvo ne bo zamenjano in zakon uveljavljen. V ukrepe za draginjo so vključili vse javne zavode razen nas. Poslali smo tri ali štiri urgence. Pripravljeni so spraviti zavod finančno na kolena, samo da dosežejo svoje.” Zakon je po njegovih besedah problematičen, ker predstavlja precedens, znižuje standard. “Nanj se bo sklicevala vsakokratna oblast, ko bo hotela zamenjati novo vodstvo s sebi lojalnimi ljudmi. Sprejeli bodo nov zakon, novo vodstvo. Ta zakon poleg politizacije RTV izpostavlja vplivu vsakokratne oblasti, da lahko nastavlja sebi lojalne ljudi”, je zaključil kritično.