3.8 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

»Medtem ko so realne obrestne mere negativne, se vlaganje v plemenite kovine zdi privlačno«

Piše: Petra Janša

»Prednost zlata je, da politiki z njim ne morejo manipulirati po svoji volji. Nasprotno pa politiki lahko tiskajo papirnati denar po svoji želji in to tudi počnejo. Svoje dolgove monetizirajo in financirajo vse vrste izdatkov s tiskarskim strojem. Pri zlatem standardu, zlasti pri polnem rezervnem zlatem standardu, to ni mogoče,« nam v pogovoru pove dr. Philipp Bagus, profesor na španski Univerzi Reya Juana Carlosa.

DEMOKRACIJA: Gospod Bagus, uradne napovedi za Nemčijo prihodnje leto niso svetle, saj bo države prihodnje leto potonila v recesijo in inflacija se bo dvignila. Evropska centralna banka je začela agresivno zaostrovati denarno politiko, da bi obvladala inflacijo, in prejšnji mesec dvignila obrestne mere na zgodovinskih 75 bazičnih točk, vendar so nekateri zaskrbljeni, da ta poteza povečuje tveganje za recesijo. Kako to komentirate in kako bodo razmere v Nemčiji vplivale na gospodarstvo v EU?

Bagus: Nemčija se sooča s številnimi težavami. Prihaja do energetske krize, ki jo povzroča poskus opuščanja poceni energije, energije torej, ki temelji na fosilnih gorivih. Poleg tega so sankcije proti Rusiji še posebej slabe za Nemčijo, najpomembnejšo evropsko trgovinsko partnerico Rusije. Nemčija ima veliko koristi od trgovine z Rusijo. Najpomembneje je, da je uvoz ruskega plina ključnega pomena za nemško industrijo. Naraščajoče cene plina ne škodujejo le potrošnikom, ampak tudi industriji.

Evropska centralna banka (ECB) povsem zaostaja za dogajanjem. ECB je bila tista, ki je s povečanjem ponudbe denarja ustvarila problem inflacije. ECB je kupila več kot 4 bilijone evrov v državnih obveznicah in s tem povečala bančne rezerve. Začela se je inflacija cen in ECB se je odločila, da jo dolgo časa ignorira. Zakaj? No, verjetno zato, ker želi ECB napihniti nekaj dolgov in nekoliko pomagati prezadolženim članicam evroobmočja. Zdaj morajo paziti, da inflacija ne uide izpod nadzora. ECB je daleč za Ameriškimi zveznimi rezervami (FED – ameriška centralna banka), ki ima obrestne mere nekako bolj ambiciozne. Razlika v obrestnih merah med ECB in FED narašča. Ker so obrestne mere v ZDA višje, je tam postalo vlaganje privlačnejše in evro že več mesecev pada v primerjavi z dolarjem. Zaradi tega je uvoz nafte in plina ter drugega blaga, denominiranega v dolarjih, v evroobmočju dražji. In za proizvajalce je zaradi tega privlačnejša prodaja v tujini, kar zmanjšuje ponudbo blaga v evroobmočju. Vse to povečuje inflacijo cen in odgovorna je ECB. ECB bo v prihodnje zvišala obrestne mere, vendar je že zaostala s ključnimi obrestnimi merami pri 1,25 odstotka in z inflacijo pri skoraj 10 odstotkih. Dvig obrestnih mer bo prinesel težave številnim dolžnikom, predvsem tistim, ki se morajo refinancirati ali so zadolženi po spremenljivih obrestnih merah. Nekatera »zombi« podjetja, ki jih je politika ECB vzgojila v preteklih letih in so odvisna od zelo nizkih obrestnih mer, lahko propadejo. Druga podjetja bodo propadla zaradi naraščajočih cen energije. Ta neplačila lahko povzročijo težave bančnemu sistemu. Podobno je tudi v drugih državah EU, čeprav je najbolj prizadeta Nemčija. Nemčija v recesiji bo negativno vplivala na druge države EU. Recesija bo zajela celotno EU.

DEMOKRACIJA: Pojasnite, prosim, svojo izjavo: »Naš denarni sistem bi morali vrniti v obdobje pred letom 1914. Tokrat s stoodstotno podprtim zlatim standardom.«

Bagus: Prednost zlata je, da politiki z njim ne morejo manipulirati po svoji volji. Nasprotno, politiki lahko tiskajo papirnati denar po svoji želji in to tudi počnejo. Svoje dolgove monetizirajo in financirajo vse vrste izdatkov s tiskarskim strojem. Pri zlatem standardu, zlasti pri polnem rezervnem zlatem standardu, to ni mogoče. Po standardu polne rezerve mora banka vzdrževati celotno rezervo v višini vlog na vpogled. Delne rezerve niso dovoljene, ker kršijo pravice vlagateljev, ki želijo in verjamejo, da je njihov denar popolnoma na voljo. S polno rezervnim bančništvom ne more biti kreditne ekspanzije in brez kreditne ekspanzije so odpravljeni glavni razlogi za umetne razcvete in balone ter njihove posledice zlorabe naložb, recesije, depresije, likvidacije in brezposelnosti. S polnim rezervnim zlatim denarjem dobimo zdrav in stabilen bančni in zdrav finančni sistem. Dobimo tudi manjše države in posledično več svobode, ker se države ne morejo več financirati prek tiskarne.

»Naš denarni sistem bi morali vrniti v obdobje pred letom 1914. Tokrat s stoodstotno podprtim zlatim standardom,« pravi dr. Philipp Bagus. (Foto: Shutter stock)

DEMOKRACIJA: Lahko komentirate konkurenco med ameriškim dolarjem in evrom, zlatom in drugimi plemenitimi kovinami ter elektronskimi valutami v pocovidnem času?

Bagus: Evro je še posebej šibek, kar povzroča uvoženo inflacijo, saj se uvoženo blago draži, zlasti nafta. Vzrok je v tem, da ECB z zviševanjem obrestnih mer zaostaja za FED. To je tako, ker so številne južnoevropske države visoko zadolžene in ECB želi obdržati evro skupaj. Visoki državni dolgovi so torej neposredno odgovorni za šibek evro. Zaradi večje negotovosti, zaradi višjih obrestnih mer, strahu pred recesijo in vojno v Ukrajini je prišlo do bega na varno in dolar se v teh okoliščinah še vedno interpretira kot varno zatočišče, predvsem z vidika nastajajočih gospodarstev. Ker se je dolar dvignil glede na večino valut, so tudi plemenite kovine nekoliko trpele. Zelo močno prizadete so bile digitalne ali elektronske valute, ki so izgubile veliko vrednosti.

DEMOKRACIJA: Kako dolgo bo sistem papirnatega denarja trajal in v kakšni kondiciji je ta čas evro?

Bagus: Če bi vedel, bi lahko bil superbogat in vam ne bi povedal. Vendar ne vem, kako dolgo bo sistem papirnatega denarja trajal; tega ne more nihče vedeti. Odvisno je od številnih dejavnikov in dejanj posameznikov, od njihovega zaupanja v sistem papirnatega denarja, od denarne inflacije, denarne politike ipd. Obstajajo načini za podaljšanje življenjske dobe papirnatega denarja z uporabo prisilne moči države. Valutna reforma je skrajni primer za to. Evro je zdaj v slabem stanju, kot lahko vidite iz njegovega menjalnega tečaja glede na dolar. Evrosistem je sam po sebi samouničujoč, kot trdim v svoji knjigi Tragedija evra. Več neodvisnih vlad lahko monetizira svoje dolgove in primanjkljaje z uporabo enega samega centralnobančnega sistema. Spodbude so namenjene pokrivanju izgub in povzročijo, da tujci to plačajo v obliki izgube kupne moči denarja. Strukturne težave ter visoki državni in zasebni dolgovi se v evroobmočju kopičijo že leta. Evroobmočje je manj pripravljeno na prihajajočo recesijo kot ZDA. Pričakovati je, da bo ECB s svojim trenutnim osebjem in z ideologijo bolj inflacijska kot FED, saj je nemški vpliv na denarno politiko evra marginaliziran.

DEMOKRACIJA: Bodo višje obrestne mere zamajale trg zlata in srebra?

Bagus: Višje obrestne mere so že vračunane v trg. Zanimivo bo videti, kdaj se bo začela recesija, kako huda bo in ali se bodo centralne banke odzvale z vnovičnim znižanjem obrestnih mer. To bo ključni trenutek. Pravo vprašanje je glede realnih obrestnih mer. Nominalne obresti se bodo dvignile, a medtem ko so realne obrestne mere (nominalne obrestne mere minus stopnja inflacije cen) negativne, se vlaganje v plemenite kovine zdi privlačno.

DEMOKRACIJA: Kaj je za vas kot makroekonomista gumb »reset« oziroma gumb za ponastavitev?

Bagus: Gumb »reset« v monetarnih zadevah je monetarna reforma, ki drastično zmanjša dolgove, zlasti državne dolgove, dokapitalizira bančni sistem in postavi fiat papirnati denar na bolj zdravo osnovo. Takšno denarno reformo bodo financirali uporabniki in varčevalci denarja. Njihovo bogastvo se uporablja za zmanjšanje dolgov in omogočanje višjih obrestnih mer. Danes višje ali normalne obrestne mere ogrožajo stabilnost finančnega sistema, ki je zaradi visokih dolgov in finančnega vzvoda postal zelo nestabilen. Samo ko se splošne ravni dolga znižajo, se lahko obrestne mere normalizirajo, ne da bi pri tem ogrozili celoten sistem. Zato je zmanjševanje dolgov z razlastitvijo varčevalcev kot pritisk na gumb »reset«, saj se potem tiskanje denarja in nižanje obrestnih mer ter kopičenje dolgov lahko začne znova.

Biografija

Philipp Bagus je profesor na španski Univerzi Reya Juana Carlosa. Je sodelavec Inštituta Mises, štipendist IREF in avtor številnih knjig, vključno z V obrambo deflacije in Tragedija evra, ter je soavtor knjige Slepi rop! Majhne države. Velike možnosti. Majhne države so preprosto boljše! in Globoka zamrznitev: gospodarski zlom Islandije. Leta 2011 in 2017 je prejel nagrado O. P. Alford III za libertarno štipendijo, nagrado Ron Paul Liberty in Media Award (2003), nagrado Templeton Fellowship neodvisnega inštituta leta 2008 in nagrado Ludwig-Erhard-Forderpreis (2016). Tragedija evra je bila doslej prevedena in objavljena v grščini, nemščini, francoščini, slovaščini, poljščini, italijanščini, romunščini, finščini, španščini, portugalščini, britanski angleščini, nizozemščini, brazilski portugalščini, bolgarščini in kitajščini.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine