Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Ministrstvo za obrambo s svojimi izjavami zavaja javnost. Njihove navedbe v odzivu na očitke SVS in SMO ne držijo, ker ministrstvo ne sledi sodbam vrhovnega in evropskega sodišča in zahtevam SVS in SMO,” so zapisali na spletni strani Sindikat vojakov. Pojasnili so še, da je za tožnika sodišče odločilo, da se čas pripravljenosti na straži v tem konkretnem primeru šteje v delovni čas in je zato tožniku priznalo pravico do plačila v vrednosti stoodstotne urne postavke osnovne plače.
Sindikat vojakov in sindikat ministrstva za obrambo očitata ministrstvu za obrambo nespoštovanje sodb o plačilu delovnega časa – po besedah Gvida Novaka so vojaki za isto delo ob državni meji plačani pol manj od policistov. Vojaki tudi niso zadovoljni z načinom, kako jim delodajalec zagotavlja počitek, šteje delovne ure in plačuje delovni čas. Vrhovno sodišče je marca letos na podlagi sodbe evropskega sodišča odločilo, da je treba čas vojakove pripravljenosti v obdobjih straže šteti v delovni čas, je poročalo Delo. Predsednik Sindikata vojakov Slovenije je novinarjem povedal, da je sodišče vojaku, ki se je odločil za tožbo, priznalo plačilo razlike do celotne višine urne postavke, češ da pripravljenost na delovnem mestu po nacionalni zakonodaji sploh ne obstaja.
Predstavniki obeh sindikatov so nato na ministrstvo za obrambo skupaj vložili zahtevo, da se v prihodnje uredi plačilo v skladu s sodbo, za zadnjih pet let pa naj se izplača razlika vsem zaposlenim. Toda ministrstvo sodbe ni spoštovalo in je sindikatu poslalo predlog novele zakona o službi v Slovenski vojski, s katero bodo plačevanje vseh pripravljenosti, razen straže, uveljavili na tak način kot doslej – kar je seveda v nasprotju s sodbo. Novak je napovedal, da bo o sporu obvestil evropske institucije in dodal, da nič čudnega, da vojaki bežijo v policijo. Na delovna sodišča je posamične tožbe sicer vložilo že približno 1200 poklicnih vojakov. “Zadeva nas izčrpava, a bomo zagotovo sprožili dodatne korake v evropskih institucijah in jih opozorili, da Slovenija ne spoštuje odločitev sodnih instanc in evropskih direktiv,” je napovedal tudi predsednik sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah.
Ljubljana, ministrstvo za obrambo (Foto: STA)
Po poročanju MMC-ja so na obrambnem ministrstvu v odzivu na očitke pojasnili, da so zavezani spoštovanju sodb sodišč, slovenskih in evropskih, in tudi v tem primeru sledijo prav tem. Poudarili so, da je vsebina sodbe jasna in nalaga, da je čas pripadnikove pripravljenosti v obdobju straže treba šteti v delovni čas. S predlaganimi spremembami zakona o službi v Slovenski vojski zato plačevanje straže urejajo skladno z zahtevami obeh sindikatov, ki sta zadevo tudi pripeljala do evropskega sodišča. “Zdaj, ko v skladu s temeljnimi načeli pravne države spoštujemo sodbo vrhovnega sodišča, pa tem istim sindikatom spet ni prav,” so sporočili z Morsa in dodali, da je vrhovno sodišče v enem samem primeru odločilo, da se čas pripravljenosti na straži v tem konkretnem primeru šteje v delovni čas in zato tožniku priznalo pravico do plačila v vrednosti stoodstotne urne postavke osnovne plače.
Sodba se po mnenju Morsa nanaša na pripravljenost na straži, ki je specifična, sindikati pa po njihovih besedah želijo v proces reševanja tega vprašanja vriniti tudi vse druge primere pripravljenosti, ki se bistveno razlikujejo od stražarske in jih poznamo pri opravljanju delovnih nalog, ne le v Slovenski vojski, ampak v celotnem javnem sektorju. Na Morsu so še povedali, da so v stalnem dialogu s sindikati večkrat ponovili, da nameravajo zakonsko urediti stražo, kot jim narekuje sodba sodišča, vprašanje vseh drugih pripravljenosti pa ni le stvar ministrstva, pač pa o tem lahko govorijo zgolj širše v okviru javnega sektorja. Večina tožb, ki jih na prigovarjanje sindikatov vlagajo vojaki, se po njihovem mnenju sploh ne nanaša na urejanje straže, ampak na druge vrste pripravljenosti, za katere so na Morsu navedli, da jih ni mogoče metati v isti koš, še piše MMC.
Pojasnili so, da je bila zahteva obeh sindikatov, SVS in SMO, plačilo pripravljenosti v vrednosti stoodstotne urne postavke v okviru vseh vrst vojaških dejavnosti in ne le za stražo, ker med pripravljenostjo na straži ali pri varovanju državne meje ali na vaji ni nikakršne razlike. Vojaki so v okviru vseh vrst vojaških dejavnosti, ko so na pripravljenosti, v službi, ne smejo domov in izpolnjujejo delovne naloge po nalogu nadrejenih skladno s pogodbo o zaposlitvi. Vrhovno sodišče je ob objavi sodbe zapisalo: “… tožniku prisodilo plačilo za delo v višini 100 odstotkov osnovne plače oziroma razliko med 100-odstotno plačo in 20-odstotnim prejemkom …” Predlog sprememb zakona o službi v Slovenski vojski, ki ga je pripravilo ministrstvo, naj bi celovito uredil plačilo pripravljenosti, a vsebuje odstavek, ki je za sindikate nesprejemljiv in ga v okviru usklajevanja s sindikati ministrstvo ni želelo popraviti oz. črtati, glasi pa se: “Višina plačila za pripravljenost za delo, ki se šteje v delovni čas, je do drugačne ureditve v kolektivni pogodbi, ki se uporablja za javni sektor, enaka plačilu za pripravljenost za delo, ki se ne šteje v delovni čas.” Kolektivna pogodba za javni sektor določa dodatek v višini 50 odstotkov urne postavke, sodišče pa je vojaku prisodilo plačilo 100 odstotkov urne postavke oz. razliko do te vrednosti od že izplačanega. Po zgoraj navedenem odstavku predloga zakona bi vojaki tudi v bodoče bili deležni plačila zgolj v višini 50 odstotkov urne postavke kot doslej. Zato izjava ministrstva ne drži, trdita oba sindikata.
Foto: STA
Ministrstvo v svoji izjavi navaja napačno, da podlaga za ureditev plačevanja pripravljenosti ni sodba vrhovnega sodišča, saj da je ta le razsodila o pravilni uporabi nacionalnih in evropskih predpisov. Prava podlaga za plačevanje pripravljenosti v višini 100-odstotne urne postavke je nacionalna zakonodaja, predvsem zakon o delovnih razmerjih na podlagi Direktive EU o organizaciji delovnega časa in sodbe Sodišča EU, ki je razsodilo, da je vsak čas, ko delavec (vojak) ne more domov in je s tem prikrajšan za družbeno življenje in izpolnjuje delovne naloge po navodilih delodajalca, treba šteti kot delovni čas, podrobneje na sliki spodaj v izseku 94. točke Sodbe Sodišča EU. Nadaljnji koraki SVS in SMO za pravico do dostojnega plačila vojakov so napovedani v izjavi Gvida Novaka in so dostopni tudi na spletni strani sindikatvojakov.si.
