Piše: C. R., STA
V SDS so na stojnicah pred posameznimi upravnimi enotami začeli z zbiranjem podpisov za razpis zakonodajnih referendumov o predlogu sprememb zakonov o vladi, RTVS in dolgotrajni oskrbi. Do kdaj bi želeli zbrati potrebnih 40.000 podpisov, ne razkrivajo, napovedujejo, da bodo aktivni vse do 5. oktobra, ko se izteče 35-dnevni rok za zbiranje podpisov.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je v izjavi za medije ob začetku zbiranja podpisov znova poudarila, da so se v postopek zbiranja podpisov podali, ker menijo, da gre pri spremembah zakona o vladi, ki bi med drugim prinesle uvedbo treh novih ministrstev, za zapravljanje denarja in izgubljanje dragocenega časa.
Kritični so tudi do predlagane novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katero želi vlada na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Ocenjujejo, da želi koalicija z obravnavo novele zakona po nujnem postopku “samo na hitro obglaviti RTV, torej zamenjati direktorja, zamenjati programski, nadzorni svet”. V SDS ob tem nasprotujejo tudi zamiku uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga prinaša predlog sprememb zakona.
Ljudi zato pozivajo, da oddajo podpise za razpis referendumov. To lahko storijo pred upravnimi enotami, a se po besedah Jerajeve pojavlja nekaj težav, saj se v manjših občinah ukinjajo krajevni uradi oziroma ti ne delujejo.
Na vprašanje, ali jim bodo pri zbiranju podpisov pomagali tudi v NSi, kjer so v preteklosti že izrazili naklonjenost ideji o referendumskih pobudah o zakonu o RTVS in dolgotrajni oskrbi, pa je Jerajeva dejala, da na stojnice prihajajo tudi njihovi člani. Tako ocenjuje, da se jim bo NSi priključila pri “tistih stvareh, za katere tudi oni ocenjujejo, da so slabe”.
V SDS imajo sicer zdaj za zbiranje podpisov na voljo 35 dni, do 5. oktobra. Po izteku tega 35-dnevnega roka ima pobudnik referenduma v skladu z referendumsko zakonodajo sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.
Kdaj bi lahko ob zadostnem številu zbranih podpisov izvedli naštete referendume, sicer še ni znano. V največji opozicijski stranki kot “najbolj racionalno” še vedno ocenjujejo, da bi jih izvedli sočasno z jesenskimi lokalnimi ali predsedniškimi volitvami.
Po pričakovanjih se bo sicer v referendumsko kampanjo, če bo do nje prišlo, aktivno vključila tudi koalicija. “Če bo kampanja poštena, torej da bomo soočali argumente in se bo dejansko povedalo, kaj prinašajo zakoni in zakaj smo proti, potem bo vse v redu,” je o tem, kaj pričakuje od vladnih strank dejala Jerajeva. Prepričana je namreč, da morajo biti ljudje informirani o tem, zakaj so se v stranki odločili za referendume.
