Piše: Sara Kovač / Nova24tv
Mitja Nerat je zadevo TEŠ pripeljal do sodišča, sedaj pa je pripravljal povezano kazensko ovadbo Rudis in preverjal odgovornost politikov pri gradnji bloka 6, poroča Večer. Kriminalista je novi šef policije Boštjan Lindav za nagrado očitno degradiral, po nekaterih informacijah naj bi ga premestil v Tacen. Glede na to, da se je z eno največjih afer ukvarjal praktično zgolj en kriminalist, ki so ga sedaj iz preiskave umaknili, se postavlja pod velik vprašaj, ali bo zadeva sploh dobila epilog.
Novi šef policije Boštjan Lindav je po poročanju Siola pretekli teden s primera umaknil kriminalista Mitjo Nerata, kar pomeni, da zadeva po vsej verjetnosti do zastaranja ne bo dobila epiloga. Primer je namreč tesno povezan s primerom Teš, zato bodo tisti, ki jim bodo primer dodelili, potrebovali leta, preden bo zadevo pripeljal do obtožnice – celotna zadeva pa zastara leta 2029. Zadeva Teš je sicer prišla do sodišča, a na policiji še niso končali preiskave tega projekta. Sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti so opazili tudi v primeru gradnje hladilnega stolpa in naprave za razžvepljanje dimnih plinov bloka 6, ki ga je TEŠ dobavil konzorcij Rudis – Esotech – Engineering Dobersek, še piše Siol.
Po poročanju Večera naj Nerat sicer ne bi bil edini, ki se je v primeru afere TEŠ 6 izkazal in so ga za nagrado degradirali. Podobno naj bi se zgodilo tudi davčnemu inšpektorju Andreju Palovšniku, ki je poskrbel, da je nekdanji diretor Teš Uroš Rotnik v državno blagajno vplačal 1,6 milijona evrov davka od premoženja, ki mu ga sicer ni uspelo pojasniti. Projekt naj bi bil preplačan za približno 33 milijonov evrov, od tega naj bi Rotnik prejel vsaj dva milijona evrov podkupnine, še piše Večer, ki v nadaljevanju navaja, da naj bi Nerat preiskoval tudi odgovornost politikov, nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja ter takratna ministra Franca Križaniča in Mateja Lahovnika, ki so v odločilnem času pritrdili bloku 6. “Navedbe o namernem zaustavljanju preiskave kaznivih dejanj ali celo pomoči osumljencem so neresnične,” so se na očitke odzvali s Policije.
Na celjskem okrožnem sodišču se je lani junija končno pričelo sojenje v zadevi Teš 6 (Foto: STA)
Sojenje v zadevi Teš 6 se je začelo junija 2021, večina obdolžencev se je izrekla za nedolžne, krivdo je priznala le ameriška skupina General Electric, ki je pravna naslednica francoske družbe Alstom Power – tej je tožilstvo očitalo pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe položaja. Okrožno sodišče v Celju naj bi se do konca avgusta odločilo, ali bo sporazum o priznanju krivde tudi sprejelo. Spomnimo, STA je junija lani poročala, da krivde niso priznali lobist Peter Kotar, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar, zaposleni v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) Darko Weiss, Jože Lenart in Miran Leben ter davčni svetovalec Darko Končan. Likvidacijski upravitelj Kotarjevega podjetja Sol Intercontinental Anže Biber se ni hotel opredeliti do krivde, prav tako se ni želel opredeliti finančni strokovnjak Bogdan Pušnik. Kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in pranja denarja ter pomoči pri navedenih kaznivih dejanjih sta bila obtožena tudi zaposlena v Teš Jože Dermol in Bojan Brešar. Med obtoženimi sta še nekdanja direktorja v skupini Alstom Frank Lehmann in Josef Reisel.
V preiskavi so kriminalisti ugotovili domnevno 250 milijonov evrov vredno oškodovanje pri gradnji Teš 6. Cena projekta naj bi se zaradi slabega vodenja podražila na 1,41 milijarde evrov, prvotno bi namreč morala znašati 650 milijonov evrov. Gre za eno od najobsežnejših obtožnic v Sloveniji, saj ima 1.332 strani in 43 tisoč prilog. Obdolženim grozi zaporna kazen do 20 let, zadeva pa bo zastarala leta 2028, je poročal Siol. Konec junija 2018 pa so kriminalisti opravili tudi več hišnih preiskav v zadevi Rudis. Med drugim so preverjali sume, da je eden od solastnikov te družbe prav Rotnik. Uradni lastnik Rudisa je od leta 2011 sicer švicarsko podjetje Cottagon, registrirano v tamkajšnji davčni oazi Zug, denar za to pa naj bi dobilo iz Rudisovih poslov s Teš.
