Piše: Blagovest.si
V času, ko so za nami že prvi roki vpisov na fakultete, se marsikdo postavlja vprašanje, kakšno prihodnost lahko prinesejo posamezni izobrazbeni profili. Že leta in leta poslušamo jeremijade o tem, da je družboslovnega kadra absolutno preveč, medtem ko nam primanjkuje tehnične inteligence. Kar verjetno tudi drži. Vendar je pač tako, da je za določene pripadnike množičnih študijev dobro poskrbljeno z mrežo zaposlitev ali v državni upravi ali pa v nevladnih organizacijah, ki se seveda financirajo z davkoplačevalskim denarjem.
V tem času pa smo kar nekako pozabili na mnoge, ki so končali dokaj specifično vrsto študija, to je teologijo. Doseči znanstveni naziv s področja teologije pa ni poklic – je samo znanstveni naziv. Ker ima ta študijska smer zaradi jasne povezanosti z eno od veroizpovedi dokaj močno stigmo, ne preseneča, da na diplomirane teologe (in ostale smeri, povezane s Teološko fakulteto) gledajo kot na nekakšen tujek v slovenski družbi. Kar je morda tudi posledica dejstva, da je bila ta častitljiva ustanova, ki je tudi soustanoviteljica sedanje Univerze v Ljubljani, še ne tako dolgo nazaj izobraževala izključno klerike in posvečene osebe. Laiki so bili med študenti prej izjema kot pravilo. Sedaj je že nekaj časa precej drugače, tudi študijski program se je v tem času precej razvejal in nadgradil. Toda, ali so se s tem kaj povečale možnosti za tiste, ki bodo končali te študijske programe ali so jih že končali?
Več si lahko preberete TUKAJ.
