Piše: L. K. F.
Znotraj RTV Slovenija deluje tudi sindikat, ki ne podpira predlagano spremembo zakona o RTV Slovenija. To je Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije, ta vključuje zaposlene v tehničnih službah. In je enako pomemben sestavni del ustvarjalcev programov RTV Slovenija. Njegov predsednik Tom Zalaznik se je minuli ponedeljek s pomembnim sporočilom odzval vodstvu, delavcem in sindikatom RTVS, vendar se do včeraj, ko je nastopil na odboru za kulturo v DZ in pred tem tudi odgovoril na naša novinarska vprašanja izpred enega tedna, ni javno izpostavil. Še več, o stališču njegovega sindikata ni poročal nihče. S čimer sicer hitijo vsi mediji, ko gre za sporočila novinarskih sindikatov.
Pred tednom dni, ko so sindikati RTVS vsem zaposlenim poslali dopisa, v katerih sta bila osnutek spremembe zakona o RTVS in pobuda mandatno-volilni komisiji v državnem zboru, naj razreši 18 članov programskega sveta RTVS, smo v našem uredništvu neuradno uspeli pridobiti odziv Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije na to. V njem so zapisali, da ne podpirajo ne enega ne drugega predloga.
“Utemeljitve teh dveh sklepov bo sindikat podal v okviru razprave o pobudi in predlogu sprememb zakona, za katero upravičeno pričakujemo, da bo skladno z veljavnimi predpisi in utečeno prakso omogočena,” so dopolnili svoje sporočilo. Podpisan je predsednik tega sindikata Tom Zalaznik, ki nam je na naši dve novinarski vprašanji odgovoril včeraj, nekaj ur pred sejo odbora za kulturo v DZ, na kateri je posredoval stališče svojega sindikata, torej predstavnika tehničnega kadra na RTVS.
Naši vprašanji sta bili: “Zakaj ne podpirate obravnave in sprejema sprememb zakona o RTVS po nujnem postopku in jima nasprotujete, ker ne izpolnjujeta določnih pogojev iz 143. člena poslovnika DZ?” in “Zakaj nasprotujete oziroma ne podpirate pobude omenjenih treh sindikatov in društva (Sindikata novinarjev Slovenije, Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS in Društva novinarjev Slovenije), naslovljene na mandatno-volilno komisijo DZ?”
Vlada in koalicija sta povsem zgrešili ‘point’
Tom Zalaznik nam je odgovoril, da je za razumevanje razhajanj v pogledih na aktualne razmere v javni radioteleviziji opis težko podati na kratko, v stavku ali dveh, čeprav se umetnost razlage skriva ravno v učinkovitem zajemu bistva. Ter nadaljeval: “Morda je v uvodu to vredno poskusiti, četudi se komu zdi za šalo, v resnici zveni precej zares. Na prvo vprašanje bi se odgovor v skrajšani obliki glasil: ‘Ker sta vlada in koalicija povsem zgrešili ‘point’ in je treba na to glasno opozoriti.’ Na drugo vprašanje pa bi zvenelo podobno: ‘Ker so pobudniki-aktivisti zgrešili ‘point’ in se pobude ne da podpreti.'”
“Mimogrede, ne gre za tri sindikate, pač pa za enega, poklicnega-novinarskega (SNS), znotraj katerega je organizirana koordinacija (KNS) in društva (DNS) z istim naslovom sedeža – kot že večkrat doslej videno z namenom ustvarjanja vtisa večjih razsežnosti, kot v resnici so,” je še opozoril Zalaznik.
Ter nadaljeval: “Glede vladnega predloga za sprejem zakona po nujnem postopku ni vredno zapravljati dosti časa. Vsaj v postopkovnem delu. Vsakdo, ki na tablici ali telefonu pogugla ‘nujni postopek’, se iz zadetkov prve strani v času jutranje kave poduči, kako poteka, čemu je namenjen iz zakaj je širša razprava izključena. Materialna podlaga (143. člen PoDZ-1) je jasna, ob nespretnem pleteničenju o učinkih za ‘preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države’ pa predlagateljev namen – politiki podrediti upravljavsko-nadzorne organe in uredniško ter vodstveno strukturo zavoda.”
Sledilo je še pomenljivo Zalaznikovo mnenje: “Da bo jasno, ko v tem kontekstu omenjam politiko, ne gre za politiko ‘en général’, za urejanje razmer na določenem družbenem področju ali za družbene odnose, kot so jih dojemali starogrški filozofi, pač pa za natančno določeno družbeno-aktivno skupino ljudi (stranke, vlada, parlament itd.) s svojimi prepričanji in nazori, ki jih sicer legitimno zastopajo v družbenem življenju.”
Predlog sprememb zakona o RTVS ni sprejemljiv – z njim se vračamo korak nazaj
Vsebinski del predloga spremembe zakona prav tako ni sprejemljiv, je še poudaril predsednik Sindikaza delavcev radiodifuzije Slovenije, ki je na RTVS zaposlen že nekaj desetletij: “Z njim se vračamo korak nazaj, na podlage iz devetdesetih let, ko je bil namen zakonodajalca morda celo plemenit, vendar smo z izvajanjem takratnega zakona kot družba in država ‘pogrnili’ na izpitu. Je pa širša družbena razprava o tem nujna, vsaj na način in v obliki, kot smo se tega lotili v času ministrovanja ministrice Širce. Seveda pošteno in iskreno, brez naknadnih političnih podtaknjencev v končni obliki, zaradi česar je takrat zakon padel.”
Poseg v posamezni mandat ni zakonit in pomeni tudi poseg v avtonomijo javne radiotelevizije
Kaj pomeni pobuda novinarskega sindikata državnemu zboru? Na to vprašanje Zalaznik odgovarja: “Če gre verjeti njihovi predstavnici, da je sindikat pripravljal vsebino sprememb zakona ali sodeloval pri njeni pripravi, potem je pobuda za razrešitev članov upravljavskega organa najbrž le spreten medijsko podprt manever, ki naj prepriča javnost v nujnost posega politike v javno radiotelevizijo. Težko je namreč verjeti, da bi od mandatno-volilne komisije v resnici pričakovali, da odstavi skoraj celoten organ.”
“Sodne odločbe iz prejšnjega mandata so glede tega zgovorne – poseg v posamezni mandat ni zakonit in pomeni tudi poseg v avtonomijo javne radiotelevizije,” jasno izpostavlja sogovornik. Ter še razmišlja, da če se kdorkoli obregne v objektivnost poročanja novinarjev informativnega programa, je takoj deležen zmerjanj, da posega v novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo – še preden do razprave sploh pride: “Ergo, dojemanje kolegov novinarjev, kaj predstavlja poseg v njihovo avtonomijo in avtonomijo javne radiotelevizije, je zelo tankočutno, zaznavanje posegov ali poskusov posegov pa izjemno. Ali je možno, da niso bili pazljivi in so spregledali, da ravno poziv mandatno-volilni komisiji DZ kliče po posegu v avtonomijo RTV? Da temu ni tako, bo težko prepričati kogarkoli. Zaključki se ponujajo sami – obstajajo različne stopnje zaznavanj posega v avtonomijo, sami posegi so različnih intenzitet in tolerančni prag do njih je variabilen ter subjektiven. Ko govorimo o omenjenih avtonomijah, ne govorimo vsi istega jezika, to je povsem očitno.”
Zalaznik sklene: “Ne glede na izgovore, kaj so eni počeli prej, gre tako pri pobudi kot pri predlogu zakona v nujnem postopku za poseg v avtonomijo javne radiotelevizije – kar nameravajo drugi storiti zdaj!”
