Asta Vrečko se je že kot kandidatka za kulturno ministrico v primeru nevladnih organizacij na Metelkovi 6 zavzela za ohranitev prostorov za njihovo delovanje, zavzela pa se je tudi za preoblikovanje statusa samozaposlenih v kulturi. O tem, kako si nova ministrica predstavlja slednje, si lahko mislimo svoje – tudi sama ima namreč že od leta 2017 status samozaposlene v kulturi, država pa ji je, z nekaj premori, plačevala tudi prispevke. Poudarila je, da je kulturi treba “povrniti nekdanji ugled in veljavo”, s čimer se popolnoma strinjamo, obenem pa dvomimo, da se bo to zares zgodilo in da ne bomo še naprej priča inflaciji samozaposlenih v kulturi.
Še preden je bila Asta Vrečko potrjena za novo kulturno ministrico, smo o njej zapisali, da je namestnica koordinatorja Levice Luke Mesca in ljubljanska mestna svetnica. Zaposlena je bila kot docentka in znanstvena sodelavka na oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete, kjer je tudi doktorirala. Vrečkova je po navedbah N1 dolgoletna aktivistka, med drugim je bila članica Delavsko-punkerske univerze in ustanovna članica Iniciative za demokratični socializem, ki je po združitvi s stranko TRS postala stranka Levica. Prizadeva si za solidarno in pravično družbo, v kateri dostojno stanovanje ne bo luksuz, temveč osnovna pravica. Želi si družbe, v kateri sta človek in narava pred profitom, kjer je skupnost na prvem mestu.
A to še ni vse. Vrečkova je tudi samozaposlena v kulturi – s statusom od leta 2017, kar pomeni, da ji država z nekaj premori plačuje prispevke. Seveda se ob tem poraja vprašanje, kako bo oseba, ki je tudi sama samozaposlena v kulturi, odločala o tem, kdo bo dobil status samozaposlenega v kulturi s statusom – torej komu bo država plačevala prispevke. Prejšnji minister dr. Vasko Simoniti je želel prekiniti s prakso inflacije števila samozaposlenih v kulturi. “Država status vrhunskih umetnikov plačuje pop zabavljačem, ki igrajo dalmatinsko glasbo, repajo, esoterično udarjajo na bobne ali se prostituirajo v imenu umetnosti,” je pred časom zapisal Mitja Iršič, ki je poudaril, da se je status samozaposlenega v kulturi povsem izrodil.
Po zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUIJK) se status samozaposlenega s pravico plačevanja prispevkov prizna vrhunskim umetnikom, ki se ukvarjajo s tržno manj zanimivimi dejavnostmi, a vendarle s svojim delom predstavljajo Slovenijo in njen kreativni potencial. Nekoč je bilo takšnih okrog sto umetnikov. Zadnje številke kažejo, da država plačuje prispevke za socialno varnost že približno 2300 samozaposlenim – vsako leto jih je več, saj so pogoji vse ohlapnejši. Če je Simonitijevo ministrstvo to področje želelo urediti, pa odgovori nove ministrice dajejo slutiti, da se vračamo v stanje Divjega zahoda, kjer bo vsak povprečen “malar” s pravo ideološko izkaznico deležen statusa in plačevanja prispevkov s strani države – kot se je slikovito izrazil Iršič. V prejšnjem mandatu so na ministrstvu za kulturo stremeli po tem, da se status samozaposlenega v kulturi – s pravico plačevanja prispevkov – rezervira za res izjemne umetnike. To seveda marsikomu, ki si ministrstvo predstavlja kot Center za socialno delo, ni všeč – in če je ministrica Vrečko ena izmed tistih, ki ji država plačuje prispevke, smo lahko skoraj zagotovo prepričani v to, da se omenjeno področje pod njenim ministrovanjem ne bo uredilo.