Piše: Vida Kocjan
Z Radom Gladkom, novim poslancem Slovenske demokratske stranke, sva se pogovarjala ob koncu tedna. Govoril je o svojih prvih vtisih v državnem zboru in pojasnil, kako si predstavlja delo poslanca. V nadaljevanju je beseda tekla o kandidatih za ministre in mandatarju.
Demokracija: V vaši predstavitvi se me je zelo dotaknil zapis, da pripadate generaciji, ki se je poistovetila s priponko Iva Boscarola s konca osemdesetih let: »Ko bom velik, bom carinik na Kolpi.« Je bilo to zaradi ekonomije, gospodarstva, domoljubja ali zbir vsega skupaj?
Gladek: Zbir vsega skupaj, zagotovo pa v prvi vrsti domoljubje. V prejšnjem sistemu je bila ena vodilnih parol Bratstvo in enotnost, za katero se je na koncu izkazalo, da je bila le parola. Koliko je bilo resnice v tej paroli, smo Slovenci izkusili v vojni za Slovenijo. Žal so bile izkušnje v drugih delih nekdanje skupne države še veliko brutalnejše. Že v mladosti sem izkusil to enotnost in enakopravnost predvsem na področju jezika. Slovenci smo se brez težav sporazumevali v prevladujočem jeziku nekdanje države, naš jezik pa je razumel malokdo na južni strani meja Slovenije. Še bolj pa sem te razlike občutil med služenjem vojaškega roka sredi osemdesetih let. O rabi slovenskega jezika seveda ni bilo govora, med enoletnim služenjem v Srbiji in Makedoniji pa sem spoznal še druge kulturne in ekonomske razlike. Ker sem bil prepričan, da gre za nepremostljive razlike, sem ves čas podpiral prizadevanja za odcepitev oziroma ustanovitev lastne države. Čeprav mnogi niso verjeli, nam je to na koncu tudi uspelo. Nekateri sicer želijo izničiti pomen osamosvojitve, sam pa sem mnenja, da smo lahko neizmerno ponosni, da imamo kot dvomiljonski narod mednarodno priznano državo, ki je pod vlado Janeza Janše igrala pomembno vlogo v mednarodnem političnem okolju.
Demokracija: Izvoljeni ste bili za poslanca, kakšni so vaši prvi vtisi? Je tako, kot ste si predstavljali?
Gladek: Do potrditve mandata si nisem ustvarjal nekih predstav. Bil sem namreč 100-odstotno zaposlen s kampanjo. Prav tako nisem bil obremenjen z osebnim rezultatom, saj sem imel pred očmi samo dober rezultat stranke. Prepričan sem bil, da bodo volivci prepoznali dobro delo vlade in nas zanj nagradili na volitvah. Žal ni bilo tako. Zvočniki dominantnih medijev so bili premočni in zato so bili v nedeljo zvečer ob razglasitvi rezultatov občutki precej mešani. Naprej veliko razočaranje nad razdelitvijo glasov med strankami, kasneje pa šok, saj so rezultati kazali realno možnost uspeha moje kandidature za poslanca. Utrujen zaradi volilne kampanje, presenečen in razočaran nad razdelitvijo glasov pa sem se dejansko šele tri, štiri dni po volitvah zavedel, kaj sem dosegel.
Demokracija: Kakšna je vaša predstava biti poslanec, kaj za vas osebno predstavlja državni zbor?
Gladek: Prav za vaš časopis sem v intervjuju pred volitvami predstavil svoje videnje, kaj pomeni biti poslanec v državnem zboru. Poslanec naj bi bil človek, ki bi častno predstavljal in izvrševal vlogo nosilca demokracije. Beseda demokracija ima izvor v stari Grčiji, zibelki demokracije, in jo sestavljata besedi demos (ljudstvo) in kratos (imeti moč). Vsak poslanec državnega zbora, ki postane sestavni del zakonodajne veje oblasti ter s sprejetimi zakoni vpliva na razvoj in življenje družbe ter posameznika, je postavljen pred veliko odgovornost izvrševanja tega poslanstva. Želim si, da bi vsi znova ozavestili, kaj pomeni biti poslanec, izvoljenec in pooblaščenec naroda. Pomeni zavzemanje za skupno dobro. Pomeni preseganje lastnih želja, kadar je ugotovljena širša družbena korist. Pomeni sposobnost zrele in spoštljive komunikacije. Pomeni zavedanje, da v državnem zboru, hramu demokracije, nismo zaradi sebe, ampak zaradi vas, volivcev. In upam, da se bomo, neodvisno od politične pripadnosti, tega višjega cilja zavedali in ga udejanjali prav vsi.
Demokracija: Menite, da se tega zavedajo tudi drugi novoizvoljeni poslanci v tem sklicu? Kaj opažate?
Gladek: Tu je treba izpostaviti, da je v novi sestavi DZ več kot polovica poslancev novih. Prihajamo iz različnih zaposlitvenih okolij in z različnimi izkušnjami. Zase lahko rečem, da mi izkušnje iz delovanja v lokalni in strankarski politiki prav gotovo koristijo. Prav tako moram poudariti, da so nas, novince, v poslanski skupini SDS kolegi zelo dobro sprejeli. Tudi s strokovnimi sodelavci poslanske skupine smo vzpostavili dober odnos in že odlično sodelujemo. Zagotovo pa imajo več težav v največji poslanski skupini, kjer so praktično sami novinci. Večina od njih se s politiko srečuje prvič. Že samo dejstvo, da gre za res veliko poslansko skupino, predstavlja organizacijski zalogaj. In če imaš v ekipi same novince, lahko to še dodatno oteži njeno delovanje. Verjamem pa, da se bomo vsi novinci hitro vključili in vživeli v novo vlogo.
Demokracija: Ste tudi podžupan Trzina. Kako ste bili zadovoljni z delom odhajajoče vlade pod vodstvom Janeza Janše? Koliko je občina pridobila v zadnjih dveh letih?
Gladek: Odhajajoča vlada je prav gotovo prepoznala razvojni pomen občin. To je dokazala že z dvigom povprečnin, če pa začnem naštevati vladno podporo občinskim projektom, pa lahko številko Demokracije namenimo samo tej temi. Prihajam iz občine Trzin, ki je po vseh kazalnikih med najrazvitejšimi v Sloveniji. Zato je mnogokrat prikrajšana za možnost sofinanciranja samostojnih projektov iz evropskih sredstev. Se pa projektno uspešno povezuje s sosednjimi občinami in na ta način skupaj realizira projekte, sofinancirane iz EU. Na tem mestu naj omenim medobčinski projekt, delno financiran z evropskimi sredstvi, v sklopu katerega se bo obnovila oziroma dogradila kolesarska infrastruktura, ki bo omogočala povezavo Kamnika, Mengša, Trzina in Ljubljane. Skupaj z občinama Mengeš in Domžale pa intenzivno delamo na projektu obvoznice, ki bi potekala kot nadaljevanje Mengeške obvoznice mimo starega Trzina skozi Depalo vas in Domžale ter se priključila na štajersko avtocesto. S tem projektom bi zelo razbremenili promet skozi Trzin in Domžale. Ker pa sem kandidiral v volilnem okraju, ki zajema občine Domžale, Moravče in Lukovica, še s posebno skrbjo spremljam, kaj se bo dogajalo z napovedanimi projekti v teh občinah. V prvi vrsti naj izpostavim graditev doma starejših občanov v Moravčah in selitev Doma starejših občanov Domžale iz središča Domžal. Oba projekta sta imela podporo prejšnje vlade in lahko le upam, da bo nova vlada to podporo ohranila.
Demokracija: Kako sicer ocenjujete delo Janševe vlade?
Gladek: Delo vlade je bilo odlično. V svojem polovičnem, dveletnem, mandatu je naredila ogromno. Ne samo da se je odločno spopadla z epidemijo, poskrbela je, da je gospodarstvo ostalo v dobri kondiciji, čemur pritrjujejo vsi neodvisni kazalniki. Najnižja brezposelnost, rekordna gospodarska rast, če navedem samo nekatere. In najpomembnejše, ni pozabila na ljudi. Praktično vsi državljani smo prejeli določeno obliko pomoči, ki nam je pomagala lajšati breme epidemije.
Demokracija: Kaj pa SDS? Ne skrivate, da ste ponosni, da stranka podpira vrednote, kot so svoboda, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubje ter pozitiven odnos do okolja, kar so tudi vaše vrednote. Je tako?
Gladek: Zagotovo. To je bil tudi razlog, da sem se leta 2008 včlanil v SDS. Razlog za včlanitev v stranko niso bile nikdar politične ambicije, ampak predvsem želja po nekakšni samopotrditvi, podpori, zavzemanju za skupno dobro. Danes, po štirinajstih letih, lahko rečem, da sem se pravilno odločil.
Demokracija: Boste podžupansko funkcijo še naprej opravljali in kaj lahko kot poslanec prinesete svoji občini?
Gladek: Funkcija župana oziroma podžupana ni združljiva s funkcijo poslanca, zato mi je funkcija podžupana že prenehala. Ostajam pa občinski svetnik. Kot poslanec pa gledam širše. Moj namen ni biti poslanec v Ljubljani. Želim biti predstavnik okolja, iz katerega izhajam. Posebno pozornost bom namenil volilnemu okraju, v katerem sem bil izvoljen, oziroma občinam, ki so nastale iz nekoč skupne občine Domžale. Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in seveda Domžale. Takoj ko se v DZ umirijo aktivnosti v zvezi z nastopom nove funkcije in formiranjem vlade, nameravam obiskati župane navedenih občin ter društva in združenja, ki so v predvolilnem obdobju pokazala interes za sodelovanje. V načrtu imam tudi ustanovitev poslanske pisarne, seveda pa na tem mestu vabim vse, ki želijo opozoriti na problematiko, katere reševanje je v pristojnosti DZ, naj me s tem seznanijo.
Demokracija: Kako ocenjujete koalicijsko pogodbo nove vlade predvsem s področja regionalnega razvoja, pomoči občinam, kaj tu pričakujete?
Gladek: Glede koalicijske pogodbe sem v velikih skrbeh. Jasno je, da je pri sestavi koalicijske pogodbe imela glavno vlogo stranka Levica. V njej je namreč veliko stališč in idej, ki jih zagovarja. Na tem mestu naj izpostavim davčno politiko ter odnos do zasebne lastnine in podjetniške pobude. V koalicijski pogodbi je rdeča nit obrniti na glavo vse, kar je v svojem polovičnem mandatu dobrega naredila vlada v odhajanju. In če bodo koalicijske stranke izvršile zaveze iz koalicijske pogodbe, se nam ne piše nič dobrega.
Demokracija: Mandatar Robert Golob je v svoji predstavitvi dejal, da ljudje pričakujejo predvsem upanje. Je to dovolj?
Gladek: Mandatar bi se moral zavedati, da upanje umira zadnje, pred tem pa je predvsem čas za trdo delo.
Demokracija: Po izobrazbi ste diplomirani ekonomist, dolga leta ste bili samostojni podjetnik. Nova vlada napoveduje nove davke tako za državljane kot podjetnike. V gospodarstvu in gospodarskih združenjih so zelo zaskrbljeni. Kam bomo prišli s tem?
Gladek: Kot sem že omenil, me najbolj skrbi napoved višanja davkov. Tudi gospodarska združenja so že izkazala veliko zaskrbljenost. Kreatorji koalicijske pogodbe bi se morali zavedati, da je Slovenija le majhen del sveta. Pride trenutek, ko državljana, podjetnika ali gospodarstvenika neugodno davčno ali gospodarsko okolje prisili v iskanje novega primarnega okolja za življenje in opravljanje dejavnosti. Najbrž ni nikomur v interesu še večje razseljevanje že tako majhnega naroda. Prav obratno. Davčna politika ima pri tem veliko vlogo.
Demokracija: Ste član treh delovnih teles v državnem zboru. V teh dneh odbori opravljajo zaslišanja kandidatov za ministre. Ko bo intervju objavljen, bo vlada glede na napovedi sicer že imenovana, pa vseeno. Kakšni so vaši vtisi s prvih predstavitev?
Gladek: Do trenutka nastanka tega intervjuja sem sodeloval na zaslišanjih dveh prihodnjih ministrov. Gospodarskega ministra Matjaža Hana in Aleksandra Jevška, kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Čaka me še zaslišanje ministra za finance Klemena Boštjančiča. Sam kandidata ocenjujem celostno kot osebnost. Izobrazba in izkušnje so le delček v mozaiku. G. Hana do zaslišanja nisem imel priložnosti osebno spoznati. Spremljam pa njegovo politično pot in lahko rečem, da mi je pri njem všeč njegova neposrednost. Sem pa opazil, da mnogokrat nekaj govori in drugo dela. Najbrž se spomnite njegove izjave glede poslanca Levice g. Kordiša: »S takšnimi ljudmi, ki žalijo mene kot kolaboranta, njih kot fašiste, ne želim sodelovati.« In danes sta skupaj v koaliciji. Pri g. Hanu bi znalo biti pomanjkljivost tudi znanje tujih jezikov. Med pomembne naloge si je namreč zadal okrepitev gospodarske diplomacije, in če želi pri tem aktivno sodelovati, je znanje jezikov zelo pomembno.
Kandidat za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je sicer visoko izobražen, me pa ne prepričajo njegove dosedanje izkušnje. Izkušnje dolgoletnega operativnega dela v policiji se po mojem mnenju ne ujemajo z potrebnimi izkušnjami za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Res je, da je že drugi mandat župan mestne občine Murska Sobota, kjer se je zagotovo srečal tudi s pridobivanjem evropskih sredstev, vendar sem kljub temu prepričan, da nima dovolj znanja in izkušenj, potrebnih za mesto ministra. Predstavitev g. Boštjančiča pa me še čaka. Njegovega programa še ne poznam, po sedaj znanem pa lahko povem samo to: kvalifikacije najbrž ima, izkušenj tudi kar nekaj, njegovi rezultati pa niso prav bleščeči. Med drugim je bil predsednik nadzornega sveta Vegrada, d. d., v času njegovega propada. Bil je tudi krizni menedžer v Adrii Airways, ki je prav tako ni več. Že ta dva podatka sta dovolj zgovorna, da se prižge rdeča luč pred njegovim imenovanjem na mesto ministra, ki bo skrbel za državne finance.
Demokracija: Kako ocenjujete namere nove vlade o povečanju števila ministrskih resorjev? Je sploh treba širiti ministrske resorje?
Gladek: Vsem je kristalno jasno, da je edini razlog povečanja števila ministrskih mest plačilo uslug koalicijskim partnerjem in strankam, ki so sodelovale pri rušenju Janševe vlade in se sploh niso uvrstile v državni zbor. Težko me prepričajo, da drobljenje in povečanje števila ministrstev pomeni večjo učinkovitost. Moram pa priznati, da imajo resnično inovativne kreatorje imen novih ministrstev. Zmagovalec je seveda ministrstvo za solidarno prihodnost. Ker imam nekaj izkušenj iz dela in pristojnosti lokalnih skupnosti, mi je nerazumljiva delitev na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za varstvo narave in prostor. Že na zaslišanju g. Hana sem problematiziral idejo o dodelitvi športa ministrstvu za gospodarstvo. Dejstvo je, da je šport na profesionalni ravni gospodarska dejavnost, a da dobimo peščico vrhunskih profesionalnih športnikov, potrebujemo v športnem duhu vzgajati vsako generacijo otrok, pri čemer pa gospodarstvo nima prav velike vloge. Konec koncev je naloga ministrstva za vzgojo in šolstvo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije postaviti temelje, kako vzgojiti in izobraziti ljudi, ki bodo jutri gonilna sila gospodarstva. Po tej logiki bi tudi ti dve ministrstvi morali biti pod okriljem gospodarskega ministrstva.
Biografija
Rado Gladek je bil za poslanca izvoljen v volilnem okraju Domžale. Prihaja iz Trzina, po izobrazbi je diplomirani ekonomist. V Trzinu si je ustvaril dom in družino pa tudi samostojno poslovno pot. Domžale so mu dale veliko lepih izhodišč, poklicnih in zasebnih. Novi poslanec je načelen, za dosego ciljev raje izbere trud kot udobje bližnjic. Prepričan je, da klen karakter poslancu pri zavzemanju za druge lahko le koristi. Kot človek, ki tudi sicer vedno nastopa s pokončno držo, ne skriva, da podpira temeljne vrednote, ki jih zagovarja SDS, in sicer svobodo, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubje ter pozitiven odnos do okolja. V življenju ga vodi misel: Carpe diem. »Izrabi vsak dan, pri tem pa ne pozabi – danes je dan, zaradi katerega si bil zaskrbljen včeraj. Danes je vse, kar imaš. Naj vsak dan šteje!«
