Piše: Janja Strah
Osnutek koalicijske pogodbe nove, leve vladne koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je razburil vso državo, najbolj pa ekonomiste in gospodarstvenike, saj ocenjujejo, da je popolnoma napačno usmerjena.
Nobena juha se sicer ne poje tako vroča, kot se skuha, toda vseeno se da z njo zelo opeči. In tega ni treba preizkušati, to vemo. Zakaj torej takšni drastični zapisi v osnutku koalicijske pogodbe, za katere je jasno, da jih je vsilila Levica? Čemu tak eksperiment?
Nova koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) namerava odpraviti zadnje spremembe dohodninske zakonodaje, ki so bile med ljudmi lepo sprejete, poleg tega bi spremenili fiskalno pravilo in se z Evropsko komisijo začeli pogajati o spremembah nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Med načrti, ki so dvignili največ prahu, je progresivna obdavčitev premoženja. Spremeniti nameravajo davčno politiko, pri čemer omenjajo normirane samostojne podjetnike, ki naj bi bili zdaj privilegirani. Poleg tega predvidevajo nagrajevanje zaposlenih z lastništvom v podjetju, udeležbo pri dobičku in s sodelovanjem pri upravljanju, v prostem času naj bi zaposleni imeli pravico do odklopa službenih telefonov, delovni čas naj bi se postopoma znižal na 30 ur tedensko. Minimalno plačo bi dvignili na 800 evrov neto, minimalno pokojnino na 700 evrov itd.
Najbolj bo prizadet srednji sloj
Da je osnutek koalicijske pogodbe škodljiv tako za gospodarstvo kot za ljudi, je med prvimi ocenil ekonomist in nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič. »V njem je ogromno stvari, ki bodo zahtevale veliko dodatnih sredstev,« je dejal. »Precej je napovedi novih davkov, ki po moje niso premišljeni in bodo prizadeli tisti sloj prebivalstva, ki je to vlado izvolil, se pravi srednji sloj,« je dodal. »Za to koalicijo bo zelo težek trenutek, ko bodo ljudje spoznali, koga vse ima ta koalicija za bogatega in za koga vse misli, da mu lahko še kaj pobere.«
Najbolj problematične se mu zdijo napovedi glede veliko večje javne porabe na različnih področjih, predvsem pa napoved o obdavčitvi premoženja. Po njegovih besedah država z davčno politiko ljudem sporoča, kako naj se obnašajo: obdavčitev premoženja jim bo povedala, da se ne splača varčevati ali investirati in da je denar bolje zapraviti. Dvig minimalne plače ocenjuje za prazno obljubo, saj se ta že tako ali tako ves čas dviguje, o kandidatu za finančnega ministra Klemenu Boštjančiču, predsedniku upravnega odbora družbe Sava, pa je Šušteršič dejal, da »o javnih financah ne ve nič«. Lahko je obljubljati, ampak ko bodo začeli preračunavati, bodo marsikatero obljubo morali požreti, je še dejal.
Prihaja prikrita nacionalizacija
Tudi Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela in eden najbolj znanih slovenskih poslovnežev, je zgrožen nad napovedjo o obdavčitvi celotnega premoženja vseh državljanov. Meni, da je to prikrita nacionalizacija, ki bo udarila vse: gre namreč za davek, ki se plačuje vsako leto, za osnovo pa se šteje vse, kar posameznik ima in je zaslužil – od nepremičnin in avtov do denarja na banki, delnic itd. »Gre za davek, ki ga ima malo držav. Tam, kjer ga imajo, pa pušča prazne hiše, stanovanja, gradove … Ko namreč lastniki nimajo denarja za plačilo davka, država na hišo vpiše hipoteko. Sčasoma se ta hipoteka veča, vi ste vedno manjši lastnik te hiše,« opisuje Boscarol. Poleg tega bodo, kot je videti, nepremičnine obdavčene štirikrat: »Prvič, ko jih kupite, drugič, ko jih dajete v najem, tretjič, plačali boste davek na nepremičnino in četrtič – davek na premoženje.« Meni, da bo z uvedbo davka na premoženje vedno več ljudi iskalo davčno rezidentstvo v tujini, kjer tega davka nimajo. Boscarolu v koalicijski pogodbi še marsikaj ni všeč, denimo predvidena ukinitev davčne kapice za kadre, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in jih gospodarstvo najbolj potrebuje, pa povečanje davčne osnove, dvig minimalne plače … Skrbi ga, da bo marsikatero podjetje propadlo. Ob tem ugotavlja, da so si določene stvari v koalicijski pogodbi v nasprotju in bo zanimivo videti, katere bodo res uporabili in katere so tam zaradi politične všečnosti.
Zgodovinsko pomanjkanje kadrov
Postopno znižanje polnega delovnega časa na 30 ur tedensko je za marsikateri del gospodarstva nesprejemljiv, sploh tam, kjer se delo opravlja v več kot eni izmeni. »Zavedati se moramo, da to poruši organizacijo dela in poveča stroške dela, saj je treba zaposliti več ljudi, ta čas pa se soočamo z zgodovinskim pomanjkanjem kadra na trgu dela,« je opozoril sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Z njim se strinja tudi Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS): »Poseg v definicijo delovnega razmerja in razloge za zaposlovanje za krajši delovni čas v danih razmerah nikakor ne more biti upravičen, če upoštevamo, da je gospodarstvo pred obdobjem recesije, hkrati pa se podjetja že vrsto let soočajo s pomanjkanjem delavcev.«
Načrti v koalicijski pogodbi niso v prid razvoju podjetništva, pa menijo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov, ki mu predseduje Joc Pečečnik: »S poslovnim okoljem povezani ukrepi v osnutku koalicijske pogodbe kažejo, da se vračamo v neke druge čase, kjer delo ni vrednota in kjer ljudje, ki ustvarjajo za blaginjo družbe, niso spoštovani. Smo proti temu, da se pogoji našega podjetniškega delovanja spreminjajo izključno zaradi maščevanja prejšnji vladi. To je politika razdiranja, ne pa svoboda, ki jo je obljubljala verjetna nova vlada.«
Recept za ekonomsko katastrofo
Ekonomist Mitja Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je predlagano koalicijsko pogodbo označil za primer »pravega, sicer popolnoma preživetega, centralnoplanskega reguliranja celotnih ekonomskih sektorjev in družbenih sistemov, morebitna uveljavitev takšne koalicijske pogodbe pa je prava receptura za ekonomsko katastrofo«. Pogodba je zanj veliko razočaranje tudi zato, ker ne posveča skoraj nobene pozornosti izboljševanju poslovnega okolja, zmanjševanju administrativnih bremen, povečevanju produktivnosti in dodane vrednosti ter doseganju vzdržne in vključujoče gospodarske rasti.
