Piše: M.B.
V novi številki revije Demokracija se sprašujemo, kaj si lahko obetamo od nove vlade, in ugotavljamo, da nič dobrega. Čakajo nas višji davki ter socialistično omejevanje svobode in demokracije. Razkrivamo, da globoka država že izbira kandidatko za predsednico republike in da je novi predsednik vlade Robert Golob tarča kar dveh preiskovalnih komisij v tujini. Pišemo o politično motivirani stavki na RTV Slovenija in objavljamo intervjuje z novim poslancem Slovenske demokratske stranke Radom Gladkom, z znanim slovenskim pisateljem Ivanom Sivcem in direktorjem Petrom Slapšakom. Z Demokracíjo boste vedeli več!
Koalicija Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice bo radikalno leva in nič svobodnjaška. Iz koalicijske pogodbe je razvidno, da uvajajo vrsto neprostovoljnih in škodljivih ukrepov za državo in državljane. Davki, davki, davki in uničevanje družin.
Evropska poslanka in podpredsednica Slovenske demokratske stranke Romana Tomc je za koalicijsko pogodbo nove vlade zapisala, da je njena vsebina približno takšna, kot da bi jo pisala grška radikalno leva stranka Siriza. V pogodbi so namreč zapisane skrajno leve, popolnoma neuravnotežene, gospodarstvu neprijazne in finančno nevzdržne ideje. Dejstvo je, da koalicijska pogodba zajema večino programa stranke Levica, ki se je pred časom razglašala za sestrsko stranko grške Sirize.
Tomčeva dodaja, da če bo zapisano v koalicijski pogodbi uresničeno, se nam ne obeta nič dobrega. »Sledijo novi višji davki, progresivna obdavčitev premoženja pomeni prikrito nacionalizacijo, brutalno poseganje v demokratične procese, kot je na primer odpoklic voljenih predstavnikov. Skratka, popolna podreditev države na vseh področjih.«
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
Globoka država izbira predsednico republike
V Delu so nedavno objavili rezultate Medianine javnomnenjske raziskave, ki je udeležence spraševala, koga bi volili, če bi bile predsedniške volitve v nedeljo. V raziskavi, ki je potekala med 18. in 19. majem 2022, so bili našteti izključno kandidati, ki bi jih lahko pripisali slovenski levici. Leto 2022 velja za tako imenovano supervolilno leto. Slovenski državljani so že glasovali na državnozborskih volitvah, pred nami pa so še lokalne in predsedniške volitve.
Intervjuji: Rado Gladek, Ivan Sivec in Peter Slapšak
Z Radom Gladkom, novim poslancem Slovenske demokratske stranke, sva se pogovarjala ob koncu tedna. Govoril je o svojih prvih vtisih v državnem zboru in pojasnil, kako si predstavlja delo poslanca. V nadaljevanju je beseda tekla o kandidatih za ministre in mandatarju. Pogovarjali smo se tudi s slovenskim pisatelj Ivanom Sivcem, ki je v svojem 50-letnem pisateljevanju po številu knjig prehitel vse slovenske pisce. Pravi, da si je zadal nalogo, da pred bralce razgrne pravo slovensko zgodovino, ki jo preslabo poznamo. Zaupal nam je tudi svoje misli ob dogajanju na RTVS. Objavljamo pa tudi pogovor s Peterom Slapšakom, ki je že 15 let direktor podjetja Elementum. Podjetje Elementum, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 2006 z namenom, da bi informiralo širšo javnost o možnostih zaščite in optimizacije premoženja s pomočjo investiranja v plemenite kovine.
Je Golob tarča kar dveh preiskovalnih komisij na Kosovu?
Začelo se je nekaj dni pred volitvami z razkrivanjem dokumentov, ki naj bi si jih bile izmenjevale različne obveščevalne službe, sledilo je oblikovanje več preiskovalnih komisij na območju držav nekdanje Jugoslavije, zdaj pa so obtožbe o domnevno spornih poslih novega slovenskega predsednika vlade Roberta Goloba dosegle tudi državni zbor. V sredo, 25. maja 2022, je več poslancev SDS med razpravo v državnem zboru obtožilo predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba, da proti njemu tečejo preiskave v tujini. Šli smo po sledi tega.
Politično izsiljevanje, da bi RTV ostala v »pravih« rokah
Koordinacija novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in Sindikat novinarjev Slovenije menita, tako STA, da sta resno ogrožena obstoj javne RTV in status zaposlenih, zato so novinarji RTVS 23. maja stavkali. Stavka je nepotrebna, pravi ZNP, stavkovne zahteve pa neupravičene. Stavka, ki jo je 23. maja izvedel del novinarjev RTVS, je bila opozorilna, kar pomeni, da so novinarji in ustvarjalci na zavodu delali, program pa je bil pretežno namenjen stavkovnim zahtevam, izpostavljanju pomena javne RTV in avtonomnega novinarstva.
Kolumnist Demokracije Keith Miles prejel red za zasluge
Prvi uradni predstavnik Slovenije v Združenem kraljestvu Keith Miles je iz rok predsednika države Boruta Pahorja prejel državno odlikovanje red za zasluge, in sicer za prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in zasluge pri vzpostavljanju, razvijanju ter krepitvi odnosov med Slovenijo in Združenim kraljestvom. Keith Miles, ki redno piše kolumne za našo revijo, je bil leta 1991 prvi uradni predstavnik novonastale Republike Slovenije v Združenem kraljestvu. Da bo prejel državno odlikovanje red za zasluge, je predsednik države Borut Pahor razglasil že 31. marca letos.
Spomini Rajka Topolovca na opustošenje leta 1945
Nedavno umrli Rajko Topolovec je napisal in v samozaložbi izdal šest knjig svojih spominov. Iz njegove prve knjige Pot do kruha (1998) nadaljujemo z objavo odlomka, v katerem je opisal dogajanje pred koncem vojne, ko so Nemci na Kogu postavili obrambno linijo pred napredujočo Rdečo armado. Ker je dogajanje opisal iz lastnega doživetja, je še toliko več vredno. »Za silo smo vozni lojtrnik, ki smo ga rešili pred ognjem, na hitro naložili s culami. Vanj so ženske stlačile le najnujnejše, medtem ko je atek pri najbližjih sosedih, ki so že zapustili domačijo, na srečo našel še en kravji komat, ki smo si ga brez vprašanja izposodili …«
Do ukrajinske pšenice z vlakom ali bojno ladjo?
Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz sta v pogovorih z ruskim predsednikom Putinom slednjega pozvala k sprostitvi blokade ladij, polnih žita, v pristanišču v Odesi, medtem ko se že pripravljajo načrti, kako bi lahko obšli blokado in žito izvozili iz Ukrajine. O draginji oziroma skokoviti rasti cen energentov in hrane govorimo vse od začetka vojne v Ukrajini in uvedbi z njo povezanih sankcij zoper Rusijo. Medtem ko se Ukrajinci še najprej soočajo s neposrednimi posledicami in grozotami vojne, njene posredne posledice občutimo tudi drugje po svetu.
Globalizem in odprte meje omogočajo širjenje bolezni
Kot mnoge druge bolezni je virus opičjih koz prišel v Evropo iz tretjega sveta. Globalizacija omogoča lažje širjenje bolezni. Ob tem hočejo globalisti ustvariti svet, v katerem bodo migracije stalen in vsakodnevni pojav. Bomo v prihodnosti zato priča novim epidemijam? Pandemija kitajskega virusa, ki je razsajala po Evropi in svetu zadnji dve leti, se, kot kaže, za zdaj umirja. Kljub temu obstaja možnost, da si še ne moremo oddahniti, saj se je poleg možnosti za novi val novega koronavirusa jeseni sedaj pojavil drugi virus, ki lahko prav tako pripelje do novih omejitev in vseh sitnosti, ki sodijo k temu. Tokrat ne gre za kitajski, temveč za afriški virus.
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!
