Piše: M. Bo.
Danes je v župnišču Krško – Videm potekal pogovorni večer z odvetnikom Radovanom Cerjakom, avtorjem knjige »Svoboda in upanje«. Pogovor v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja je vodil novinar in urednik spletne Demokracije Gašper Blažič.
Znani ljubljanski odvetnik Radovan Cerjak v knjigi »Svoboda in upanje« skozi literarno pripoved slika dogajanja ob koncu druge svetovne vojne in po njej. V zgodbi sledimo usodi domobranca Franceta, ki se je konec maja 1945 skupaj z drugimi domobranci znašel v Vetrinju pri Celovcu in bil izdajalsko vrnjen v »osvobojeno« Jugoslavijo. Hkrati pa spremljamo njegovega sina Franclja, ki kot mlad fant odide v tujino in si tam ustvari novo življenje, a ga ves čas obremenjuje očetova usoda.
Omenjena knjiga je še zlasti aktualna ob dejstvu, da smo pred dvema dnevoma, 17. maja, prvič obeleželi nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Kako je nastala ideja z knjigo in kako njen naslov
Gašperja Blažiča je uvodoma zanimalo, kje je Radovan Cerjak dobil idejo za svojo knjigo »Svoboda in upanje« in tudi za njen naslov; kot je znano, imamo stranko z imenom Svoboda, ki je zmagala na nedavnih volitvah, kar je zanimivo naključje. Cerjak je odgovoril, da seveda v času pisanja knjige ni še ničesar vedel »o Golobu in golobnjakih«, naslov je nastal spontano in zdel se mu je primeren. »Mogoče pa je gospod Golob kopiral knjigo,« se je pošalil.
Sicer pa je pojasnil, da je bilo pisanje od nekdaj njegovo veselje, zgodbo za knjigo pa je dolgo nosil v glavi. Potem je spoznal emigranta Franceta Turšiča, sina ubitega domobranca, in njegova zgodba se ga je dotaknila. V knjigi nastopajo nekatere osebe, ki so dejansko obstajale, a imajo drugačna imena, pa tudi nekateri konkretni ljudje, med njimi Lojze Opeka, čigar sin je znani misijonar Pedro Opeka. Cerjaku je v roke prišel zapis Lojzeta Opeke, kako se je rešil z morišča pri hrastniškem križu, in da je bil tam zvezan s Francem Turšičem. In tako je slednjega poklical ter mu to povedal – izkazalo se je, da je bil njegov oče res ubit prav tam. A kot pravi Cerjak, je glavni lik knjige Francelj v precejšnji meri fiktiven, kakor tudi drugi lik, Boštjan, sin partizana ni povsem izmišljen. Poleg tega je Cerjak povedal tudi, da ima osebno izkušnjo z iskanjem bližnje osebe, saj je sam sin ubitega partizana, ki je preprosto izginil, in družina nikoli ni izvedela, kaj se je zgodilo z njim in kje ležijo njegovi ostanki.
Umetno spodbujanje sovraštva
Cerjak je prepričan, da so bili vaške straže in potem domobranci posledica nekega nasilja nad delom slovenskega prebivalstva, zlasti nad katoličani. Zelo pa ga moti, da je narod po skoraj 80 letih še vedno tako razdeljen. Nemci so se že zdavnaj spravili, mi smo že zdavnaj odpustili Nemcem in tudi Italijanom, med sabo pa se še vedno delimo. »To bi morali že zdavnaj preseči, zaključiti,« pravi. A občutek ima, da se sovraštvo umetno spodbuja. Iz svoje odvetniške prakse je navedel primer, v katerem zastopa sestro znanega pesnika Franceta Balantiča v tožbi zoper predsednika zveze borcev Marijana Križmana, ki je Balantiča lani javno blatil.
Sicer pa Cerjak poudarja, da sta v zvezi s povojnimi poboji pomembni dve stvari: v enem delu, pri popravi krivic, slovensko sodstvo ni bilo tako »zaspano« in se je marsikaj uredilo, tudi nekateri ljudje so bili rehabilitirani. A v drugem delu, pri kaznovanju storilcev, je sodstvo popolnoma odpovedalo, nihče ni bil nikoli obsojen, pa je bil v 90-ih letih še marsikdo živ (na primer Ivan Maček – Matija, Mitja Ribičič …).
Zmagala je iracionalna averzija do Janeza Janše
Sogovornika sta se med drugim dotaknila tudi aktualnega družbeno-političnega dogajanja, nedavnih volitev, ki so jih zaznamovale številne nepravilnosti. »Še nikoli nismo po 14 dneh izvedeli, da je volilna komisija šest mandatov napačno izračunala,« je dejal Cerjak, ki ga čudi, zakaj ni nihče zahteval ponovnega štetja glasov – zlasti glede na to, da je Levica komaj prilezla čez parlamentarni prag. »Zmagala je iracionalna averzija do Janeza Janše, iracionalna odločitev proti belemu kruhu,« je še dejal Cerjak, prepričan, da bo še marsikoga bolela glava.
Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:
