Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
“Robert Golob s svojim Gibanjem Svoboda želi postati zbirna točka vsega levega gibanja, zdi se, da je to njegov osrednji cilj, kar pomeni, da je strankarski interes pred interesom države, vendar mora vlada misliti na državo in njeno korist. Novi premier se mi smili, saj bo moral uskladiti divergentna stališča, ki doslej še niso bila uspešno usklajena,” je novo sestavo vlade in zasedbo ministrskih stolčkov v oddaji Tema dneva komentiral nekdanji predsednik državnega zbora, France Cukjati.
Nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati je v tokratni oddaji Tema dneva z voditeljico Aleksandro Jug komentiral novo vlado in razdelitev ministrskih funkcij, pri čemer meni, da Robert Golob s svojim Gibanjem Svoboda poskuša pritegniti vse leve stranke in jih poenotiti v zbirno točko levega gibanja, pri čemer opozarja, da gre za postavljanje strankarskega interesa pred interesi države, kar pa zna biti zelo škodljivo za Slovenijo.
Prvaki Gibanja Svoboda, SD in Levice, Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec, so si po uskladitvi programskega dela koalicijske pogodbe razdelili ministrske funkcije. Tri ministrstva bodo nova, enega od teh, pozor, za solidarno prihodnost, bo vodil Mesec, Fajonova pa zunanje zadeve. Ministrstev bo v novi vladi 19, tri bodo nova, in sicer ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Mnogi so se izbrani vladi začudili, z vsemi njihovimi nameni pa se zdi, da se država vse bolj odmika od ljudi, vrača pa k birokraciji.
Osrednji cilj je strankarski, moral pa bi biti interes države
Uvodoma France Cukjati pove, da vsaka vlada po svoje oblikuje vlado z zakonom o vladi in da so primeri, ko je bilo veliko ministrov in ko jih je bilo manj, “mene tukaj nekaj drugega moti, ne to, da imamo tri nova ministrstva, za katera ne vem še čisto, kaj naj bi bila in s čim naj bi se ukvarjala, ampak ta osnovna tendenca, ki jo je premier predstavil, namreč, da hoče s svojim Gibanjem Svoboda postati neka zbirna točka oziroma nek center vsega političnega levega gibanja, teh pa je veliko. In sedaj na ta račun, vsaj tako se zdi, ustvarja nova ministrstva, zato, da jih lahko zaposli, da jih pritegne, pritegne tudi tiste ki niso v koaliciji”. Ob tem je poudaril, da je omenjen cilj Golobov osrednji strankarski cilj, za katerega se zdi, da je postavljen pred interese države in da tisoč usmeritev prinaša tudi tisoč prepirov in neskladij v prihodnosti.
Šarec spominja na Erjavca
Zagotovo so največ prahu dvignila imena – Marjan Šarec in Alenka Bratušek – ki s svojimi strankami nista uspela prestopiti parlamentarnega praga, Golob pa jih je zopet “politično oživel”. Vrnitev Marjana Šarca kot ministra za obrambo in Alenke Bratušek kot ministrice za infrastrukturo Cukjati komentira kot Golobov poskus poenotenja celotnega levega političnega prostora, strankarsko delovanje in “ne ni v ospredju to, da je pomanjkanje kadrov ali da so to briljantni kadri, ki jih priteguje, nenadomestljivi in to je zame zelo moteče”, meni nekdanji predsednik DZ. “Minister za obrambo je res negativno presenečenje, namreč čudim se tudi Šarcu, kako si upa prevzeti tako pomemben resor ne samo zaradi Nata in njegovih zahtev ampak v času, ko smo na pragu vojne. Šarec me spominja na Erjavca, ki je bil pripravljen sprejeti kakršenkoli resor, pa dvomim, da je bil za vse te resorje usposobljen sposoben.”
Težko bo uskladiti tako različne poglede na posamezne zadeve
Vlada bo imela tri podpredsednike, poleg Tanje Fajon in Luke Mesca bo tretji Danijel Bešič Loredan, ki je tudi minister za zdravstvo, kar je po mnenju Cukjatija pluralna razdrobljenost vlade, saj gre za zelo divergentna stališča, kar pomeni, da so pogledi na posamezne probleme zelo različni. “Meni se smili premier, kako bo usklajeval te različne, doslej neusklajene poglede. Tako izoblikovana glavna stranka je znotraj sebe že sama po sebi močno razdrobljena, z vseh vetrov so se ljudje nabrali, tako jih tudi zdaj izbira,” je dejal. Temeljno vprašanje zdravstva, ali bomo še naprej ujeti v sistem izključno državnega zdravstva ali bomo javno zdravstvo obogatili tudi z drugačnimi oblikami zaposlitve in dejavnosti je vprašanje do katerega ima Levica povsem divergentno stališče od ministra za zdravje, saj po mnenju Cukjatija “on vidi kako glavni problem zdravstva rešiti, ne more pa tega uskladiti z Levico. Bo pa to problem mandatarja, ki se ga ne zaveda”, je prepričan.
Kar nekaj takih je, ki znajo poskrbeti zase
Po pričakovanjih je ministrstvo za finance v kvoti Gibanja Svoboda prevzel Klemen Boštjančič. Spomnimo, Boštjančiča so stari “Adriaši” ocenili za enega najslabših direktorjev Adrie v njeni zgodovini, ki je pomembno prispeval k njenemu bridkemu koncu. Cukjati se afere Adria bežno spominja, podrobnosti sicer ne, vendar se je po njegovih občutkih Boštjančič izkazal kot nesposoben vodja niti Adrie, kaj šele državnih financ, “zna pa poskrbeti zase, v tem se je izkazal in kar nekaj je takih, ki to znajo v bodoči vladi”, je dejal Cukjati, medtem ko za Matjaža Hana meni, da je eden redkih “treznih” politikov.
Slovenija lahko izgubi sloves, ki ga je gradila dve leti v zelo kratkem času
Vlada je veliko bolj proruska, kot je bila doslej, kar pomeni tudi spremembo v mednarodnem smislu. To zna biti za državo škodljivo, “simpatija do Putina mene ne moti, mene moti, da je ta simpatija slepa za početje, ki ga Rusija sedaj počne, tako, da jaz nisem rusofil, sem pa Hitlerofob”, je povedal Cukjati in dodal, da v kolikor “politika zapelje državo v to smer, kar seveda vse kaže da bo, bo to za Slovenijo zelo slabo, izgubila bo renome, ki ga je gradila dve leti, v nekaj mesecih”, je komentiral Šarčevo novo pozicijo in svoj vidik novega morebitnega stališča Slovenije do Rusije, s katero večina nova vlade simpatizira.
Dvom o politični izbiri vlade
Funkcijo generalnega sekretarja DZ je vlada ponudila Robertu Pavšiču iz stranke SAB, ki je sicer odklonil, vendar se ob tem poraja vprašanje, ali je bila to sploh primerna izbira s strani vlade, ki bi morala izbirati generalnega sekretarja DZ s privolitvijo predsednika DZ, “jaz se čudim kandidatki za predsednika parlamenta, v mojih časih si ne morem predstavljati, da bi mi nekdo postavil generalnega sekretarja državnega zbora brez soglasja predsednika DZ, saj to je dvojica ki mora biti usklajena”, je prepričano dejal Cukjati in poudaril, da generalni sekretar absolutno ne sme biti politično opredeljen, predvsem ne negativno politično opredeljen in izražen. Pavšičeva zavrnitev pozicije je bila nepričakovana, vendar po mnenju Cukjatija pametna, saj bi s prevzemom te vloge lahko osramotil sebe, vlado in koalicijo, tako pa se zdaj lahko najde boljša rešitev.