Piše: Bogdan Sajovic
Z dr. Marekom Mutorjem, predsednikom Platforme evropskega spomina in vesti ter direktorjem Centra za spomin in prihodnost s sedežem v Vroclavu, smo se med drugim pogovarjali o dejavnostih obeh organizacij, komunističnih zločinih in ruski agresiji na Ukrajino.
Dr. Marek Mutor je poljski filolog in zgodovinar, diplomant Univerze v Vroclavu, ki je opravil tudi podiplomski študij na Akademiji kulturnih voditeljev na Ekonomski univerzi v Krakovu. Marek je ustanovitelj in direktor centra Spomin in prihodnost ter Zgodovinskega depoja, organizator projektov inzgodovinskih razstav, med drugim »United Wrocław«, »Train to History« in »Wrocław 1945–2016« (stalna razstava v centru Zgodovinski depo). Specializiran je za biografijo kardinala Bolesława Komineka, pobudnika pisma, ki so ga poljski škofje leta 1965 poslali nemškim škofom. V letih 2005–2006 in 2016 je bil direktor Nacionalnega centra za kulturo. Je eden od ustvarjalcev nacionalnega programa Patriotizem jutrišnjega dne ter član Evropske platforme spomina in vesti, mednarodne organizacije, ki si prizadeva za širjenje znanja o totalitarnih režimih 20. stoletja. Odgovoren je bil za organizacijo uradnega praznovanja obletnice pisma poljskih škofov nemškim škofom in za koordinacijo nacionalnega praznovanja 1050. obletnice krsta na Poljskem. Marek Mutor je avtor številnih publikacij o povojni zgodovini Vroclava. V letih 2002–2009 je bil svetnik vroclavskega občinskega sveta, v letih 2006–2007 pa njegov podpredsednik.
DEMOKRACIJA: G. Mutor, s čim se ukvarja vaš inštitut?
Mutor: Ukvarjamo se s povojno zgodovino Vroclava, največjega mesta zahodne Poljske, ki je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prizorišče najmočnejšega protikomunističnega odpora. Naš inštitut se med drugim ukvarja z zapisovanjem zgodovine komunističnega zatiranja na Poljskem. Zgradili smo muzejsko zbirko, ki obiskovalcem predstavlja življenje v totalitarnem režimu. Imamo tudi arhiv, v katerem zbiramo pričevanja žrtev komunističnega nasilja.
DEMOKRACIJA: Je to namenjeno predvsem mlajšim generacijam?
Mutor: Tudi starejšim, tistim, ki so morda že začeli pozabljati. Zdaj se spominjajo svojih mlajših let in nekateri od njih se zato z nostalgijo spominjajo časa, ko so bili mladi. Gre za selektiven spomin, v katerem ne upoštevajo zločinskega režima. Poleg tega skušamo razbiti tudi nekatere mite. Na primer mit, da je bilo vojno staje, ki ga je uvedel s general Jaruzelski, nekaj pozitivnega ali upravičenega. Da je njegova diktatura preprečila večje zlo, to je neposredno invazijo Sovjetov. Takšnih mitov, ki poskušajo upravičiti komunizem, je veliko.
DEMOKRACIJA: Kakšen pa je odnos Poljakov na splošno do komunističnega totalitarizma?
Mutor: Na splošno večina Poljakov obsoja komunizem. Seveda obstajajo izjeme, tisti, ki so bili sopotniki režima in jim je v komunističnem režimu dobro šlo. Obstaja tudi nekaj mlajših ljudi, ki komunizma niso neposredno izkusili in so jim stari komunisti napolnili glave z romantičnimi iluzijami o njem.
DEMOKRACIJA: Mislim, da to ni težava samo v postkomunističnih državah, da je podobno tudi v zahodnih državah?
Mutor: Res je, da na Zahodu komunizma, njegovega zločinskega totalitarizma, sploh niso izkusili neposredno. Zato je delu prebivalstva, zlasti mladim, zlahka prodati lažne iluzije. V slogu »komunizem je dobra ideja, le izvedba je bila napačna«. To je laž, komunizem je zločinski že kot ideja.
DEMOKRACIJA: Človek se zgrozi ob pogledu na vrh Evropske unije, ki se je udeležil odkritja spomenika Karla Marxa …
Mutor: To pa zato, ker komunističnega terorja niso nikoli izkusili na lastni koži. Mi, ki smo ta zločinski sistem izkusili, ga moramo razložiti tistim, ki ga niso. Na evropski ravni to počnemo v okviru Platforme evropskega spomina in vesti …
DEMOKRACIJA: Katere predsednik ste …
Mutor: Res je. Sestavlja jo 68 javnih in zasebnih ustanov in organizacij iz 23 držav, med njimi 15 članic Evropske unije.
DEMOKRACIJA: Ali so med njimi tudi slovenske organizacije?
Mutor: Iz Slovenije so naše članice tri organizacije: Študijski center za mednarodno spravo, Nova Slovenska zaveza in Inštitut dr. Jožeta Pučnika.
DEMOKRACIJA: No, v Sloveniji imamo težave že s tem, da bi skozi parlament spravili obsodbo komunizma kot totalitarnega režima, kaj šele lustracijo …
Mutor: Vsaka država, ki je trpela pod komunističnim režimom, ima svoje posebnosti, pri nas pa je še vedno nekaj takih, ki se upirajo obsodbi komunizma.
DEMOKRACIJA: Vendar ste vsaj izvedli lustracijo …
Mutor: Izvedli smo jo, čeprav so bile ocene o uspešnosti postopka različne. Preimenovali smo ulice in stavbe, ki so poveličevale spomin na komunistični režim, in bilo je veliko obsodb na moralni ravni. Obstajajo tudi številne ustanove, ki raziskujejo in širijo znanje o tem, na čelu z Inštitutom narodnega spomina. Toda številni komunistični zločinci so se izognili dejanski kazni ali pa so bili le blago kaznovani, amnestirani …
DEMOKRACIJA: Če se ne motim, celo tisti, ki so umorili očeta Popieluszka.
Mutor: Neposredni morilci očeta Popiełuszka so dobili zaporne kazni, vendar so bili na splošno le orodje. Tisti, ki so dali dejanski ukaz za umor, so ostali skriti in sploh niso bili kaznovani. Omeniti velja, da je bil med voditelji komunistične partije in avtorji zločinov vojnega stanja obsojen le Kiszczak (notranji minister v letih 1981–1990). Končna sodba v njegovem primeru je bila izrečena leta 2015 po več letih sodnih postopkov, pritožb in pravnih trikov. Kazen je bila majhna, poleg tega je obsojenec kmalu umrl. General Jaruzelski in drugi voditelji so se izognili pravnomočni sodbi.
DEMOKRACIJA: Glede na izkušnje slovenskih komunistov predvidevam, da so v novih razmerah nadaljevali kariero.
Mutor: Zelo verjetno in verjetno niso spremenili svojih prepričanj.
DEMOKRACIJA: Bi se strinjali, da je velika težava, da komunizem po koncu hladne vojne ni imel svojega Nürnberga?
Mutor: Vsekakor. Zločini komunizma nikoli niso bili deležni prave obsodbe. Članstvo v komunistični partiji ni bilo kriminalizirano na enak način kot na primer članstvo v nacistični partiji, kaj šele sodelovanje v nacističnem represivnem aparatu.
DEMOKRACIJA: Apologeti komunizma trdijo, da je komunizem premagal naciste, zato je njegova obsodba enaka obnovi nacizma …
Mutor: Zato naša platforma že v prvi točki svojega programa poudarja, da je naš cilj obsoditi vse totalitarizme, vključno z nacizmom in s fašizmom. Toda ti so bili že obsojeni, imeli so svoj Nürnberg, zločinski komunizem pa svojega Nürnberga še ni imel.
Na Poljskem smo izkusili teror obeh zlobnih ideologij, najprej nacizma in nato komunizma. Zato Poljaki, vsaj velika večina, ene ne označujemo za slabo, ene pa ne za dobro. Obe sta zločinski.
DEMOKRACIJA: In oba sta leta 1939 skupaj napadla Poljsko.
Mutor: V nasprotju z nacistično Nemčijo, ki je bila po vojni kaznovana, komunistična Sovjetska zveza ni bila nikoli kaznovana. Po vojni si je lahko priključila zasedene vzhodne poljske pokrajine, iz katerih je izgnala vse poljsko prebivalstvo. Oba moja starša izhajata iz teh pokrajin, njuni družini pa sta se po izgonu naselili v Vroclavu, iz katerega je bilo izgnano nemško prebivalstvo, kolikor ga je preživelo. Ne vem, ali veste, toda Vroclav, takrat Breslau, so Nemci razglasili za »mesto trdnjavo« in je po dolgem obleganju padel dva dni po padcu Berlina. Mesto je bilo v 90 odstotkih uničeno.
DEMOKRACIJA: Vidim, da se vaš inštitut ukvarja tudi z zgodovino mesta.
Mutor: Imamo tudi stalno razstavo o zgodovini mesta v obdobju 1945–2016. Imamo tudi začasne razstave. Morda bomo morali eno od njih zapreti, da bi pomagali pri sprejemanju vojnih beguncev iz Ukrajine. Poljska jih je sprejela že približno dva milijona, mi pa povsod iščemo prostor za njihovo nastanitev.
DEMOKRACIJA: Bi lahko rekli, da je neobsodba, celo nagrada za sodelovanje komunistov z nacisti tudi Putinu dala pogum za agresivno delovanje?
Mutor: Seveda se Putin opira na nekdanji režim, v katerem je tudi sam aktivno sodeloval kot obveščevalec. Odkar je na oblasti, na veliko uporablja retoriko nekdanjega komunističnega režima, poveličuje komunistično revolucijo, rehabilitira Stalina in režim na splošno. Slavi »veliko domoljubno vojno« in uporablja enake utemeljitve za širitev, kot jih je takrat uporabljal Stalinov režim, češ da je država ogrožena in ima zato pravico, da to grožnjo prepreči z vojaškimi posegi v sosednjih državah.
DEMOKRACIJA: Če bi torej komunizem imel svoj Nürnberg, morda ne bi prišlo do invazije na Ukrajino?
Mutor: Čeprav tega ne moremo kategorično trditi, obstaja velika verjetnost, da je ne bi bilo. Ob začetku ruske invazije na Ukrajino so sodelavci ukrajinskega Inštituta narodnega spomina poslali naslednje sporočilo: »Zahvaljujemo se vam za vašo nedavno podporo. Ta vojna ni uperjena samo proti Ukrajini, ta vojna je dokončno uničila evropski mir in varnost. Ukrajina se bo branila na vse mogoče načine. Verjamemo v svojo zmago! Na koncu bi radi še enkrat poudarili, da je bila današnja vojna med Rusko federacijo in Ukrajino v velikem obsegu mogoča, ker svetovna skupnost ni ustrezno obsodila zločinov sovjetskega komunističnega totalitarnega režima. To je jasno razvidno iz besed in dejanj predsednika Ruske federacije. To delo bo treba opraviti tudi po zmagi civiliziranega sveta nad agresorjem!«
Podobnega mnenja je tudi Łukasz Kamiński, nekdanji predsednik poljskega Inštituta za narodni spomin, ki je ob pokvarjeni ruski invaziji na Ukrajino zapisal, da bi v primeru komunističnega Nürnberga Rusija izgledala drugače: »V dekomunizirani Rusiji bi KGB razpustili, ne le preimenovali. Možnost, da bi državo vodil polkovnik osovražene organizacije, ne bi bila velika.« Kamiński meni, da smo za rusko, Putinovo agresijo delno krivi tudi mi: »Vendar ne gre samo za Rusijo. Ne glede na (redke) bolj ali (običajno) manj uspešne poskuse spopadanja s preteklostjo v posameznih državah se z izkušnjo komunizma na splošno nismo spopadli. Nismo organizirali novega Nürnberga – nismo ga organizirali – niti v pravni niti v simbolni razsežnosti. Obstoječih instrumentov mednarodnega prava nismo uporabili, zlasti ne pravila o univerzalni pristojnosti – vsaka država lahko preganja zločine proti človečnosti ali genocid. Ko je bila pred 25 leti objavljena ‘Črna knjiga komunizma’, so njene ugotovitve zavrnili številni intelektualni krogi.«
DEMOKRACIJA: Bo ta agresija na Ukrajino končno iskra, ki bo prebudila »intelektualne kroge« in sprožila obsodbo komunistične zločinske ideologije, morda le vodila v komunistični Nürnberg?
Mutor: Upajmo, da se bo to končno res zgodilo.
