Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Predsednik vlade Janez Janša je v dveh letih vlade opravil preko 200 srečanj s tujimi predstavniki, od tega preko 40 videosrečanj, preko 40 virtualnih zasedanj, preko 40 zasedanj in preko 80 srečanj v živo. V letu 2021 se je najpogosteje pogovarjal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Drugo polovico leta je opravil preko 66 srečanj, saj je potekalo predsedovanje Evropski uniji. “Slovenijo vračamo na evropski in svetovni zemljevid. Proti središču,” je pojasnil Janša.
Leto 2021 se je za premierja Janeza Janšo pričelo z avdio-video konferenčnim pogovorom s tajvanskim ministrom za zdravje in blaginjo Shih-Chung Chenom. V funkciji zdravstvenega ministra se je tudi udeležil neformalne videokonference ministrov za zdravje EU. V funkciji zdravstvenega ministra se je udeležil tudi neformalne videokonference ministrov za zdravje EU. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj glede sistema spremljanja cepljenja.
V januarju je opravil tudi telefonske pogovore predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom in nekdanjim izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, 22. januarja je sodeloval na videozasedanju članov in članic Evropskega sveta. Evropski voditelji in voditeljice so izmenjali najboljše prakse v zvezi z ukrepi, ki so jih sprejeli za omejitev koronavirusa in razpravljali o obetih za prihodnje tedne.
Februarja je Janša nagovoril diplomatski zbor, marca pa se je ponovno udeležil videokonferenčnega zasedanja Evropskega sveta. Imel je tudi videokonferenčno srečanje s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, kasneje pa še videokonferenčno srečanje s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Janša se je srečal z ministrico za zunanje zadeve Kraljevine Španije Arancho Gonzalez Layo, ki je bila na obisku v Sloveniji. Sogovornika sta se v pogovoru dotaknila dvostranskih odnosov, ki sta jih ocenila kot zelo dobre, partnerske in prijateljske.
Srečal se je tudi z nekdanjim avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem in nekdanjim češkim predsednikom vlade Andrejem Babišem. Marca je imel še dve videokonferenci z Michelom ter videokonferenčno srečanje z italijanskim senatorjem in vodjem Lige Matteom Salvinijem. Janša je skupaj s poljskim predsednikom vlade Mateuszem Morawieckijem, predsednikom Francoske republike Emmanuelom Macronom, Babišem, Orbanom, predsednikom slovaške vlade Igorjem Matovičem in predsednikom romunske vlade Florinom Cîțujem na predsednico Evropske komisije von der Leymovo naslovil dopis o vlogi jedrske energije v podnebni in energetski politiki EU.
Aprila se je srečal z japonskim ministrom za zunanje zadeve Toshimitsujem Motegijem in s predsednikom Francoske republike Macronom na delovnem obisku v Parizu. Mudil pa se je tudi na delovnem obisku na Poljskem. Namen obiska je bil krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja med državama ter izmenjava mnenj in stališč o aktualnih evropskih zadevah in zunanjepolitičnih temah, pri čemer so se pogovori osredotočali na bilateralno sodelovanje in prioritete slovenskega predsedovanja Svetu EU.
Janša je maja na neformalnem delovnem pogovoru sprejel vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko, s katero sta izmenjala mnenja o položaju v Belorusiji. Srečal se je z ministrom za zunanje zadeve Republike Turčije Mevlütom Çavuşoğlujem. Udeležil pa se je tudi Socialnega vrha v Portu, neformalnega srečanje članov Evropskega sveta in ekonomskega foruma v Delfih, v okviru katerega je opravil tudi delovni obisk v Grčiji.
Maja je še opravil videokonferenčni pogovor z nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel, srečal se je s predsednikom Vlade Slovaške Republike Eduarodom Hegrom, udeležil se je izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju in virtualnega srečanja s pokojnim predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem. Srečal se je s predsednikom vlade Črne gore Zdravkom Krivokapićem in s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Imel pa je tudi delovno kosilo s predsednikom Portugalske republike Marcelom Rebelom de Souso.
Junija se je srečal s podpredsednikom Evropske komisije in komisarjem za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritisom Schinasom, s predsednikom Švicarske konfederacije in ministrom za gospodarstvo, izobraževanje in raziskave Guyem Parmelinom, s predsednikom Vlade Republike Severne Makedonije Zoranom Zaevom, s predsednico Vlade Kraljevine Norveške Erno Solberg in s predsednico Vlade Islandije Katrín Jakobsdóttir.
V Bruslju se je udeležil vrha zveze NATO, ki je bil vsebinsko osredotočen na proces NATO 2030, v prihodnost usmerjeno agendo, ki se osredotoča na prilagajanje Nata na nove izzive. Imel je tudi delovno srečanje z veleposlaniki držav članic G7. Poleg tega pa se je Janša se srečal s takratno podpredsednico (sedaj predsednico) Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, s predsednikom Državnega zbora Republike Avstrije mag. Wolfgangom Sobotko, z ministrskim predsednikom nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Arminom Laschetom, s komisarjem za sosedstvo in širitev Olivérjem Várhelyijem. Imel pa je tudi zasedanje Evropskega sveta v Bruslju in delovno kosilo z veleposlaniki držav članic EU.
Julija je Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji, ki se je za Janšo pričelo s s kolegijem evropskih komisarjev in predsednico Von der Leynovo ter srečanjem s predsednikom Evropskega računskega sodišča Klausom-Heinerjem Lehnejem. Poletje je bilo zaradi predsedovanja izjemno pestro, med drugim je potekalo videokonferenčno zasedanje z ameriškim think tankom CEPA, srečanje s predsedniki vlad držav Višegrajske skupine. Janša je v Evropskem parlamentu tudi predstavil prioritete predsedovanja, potekalo pa je tudi videokonferenčno zasedanje sedmega vrha Berlinskega procesa.
Janša se je srečal z dr. Hansom Henrijem P. Klugejem, direktorjem Urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. Nadaljevalo se je s srečanjem z nekdanjim italijanskim predsednikom vlade in večkratnim evropskim komisarjem ter predsedujočim Panevropski komisiji za zdravje in trajnostni razvoj pri Svetovni zdravstveni organizaciji Mariom Montijem.
Avgusta je imel telefonski pogovor s Plenkovićem in Michelom. Potekala je tudi mednarodna konferenca z naslovom “Navidezna sprava: tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi”. V nadaljevanju je imel dve delovni kosili – z deželno glavarko Spodnje Avstrije mag. Johanno Mikl-Leitner in z delegacijo ameriških senatorjev. Srečal pa se je tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža kardinalom Pietrom Parolinom in s predsednikom Vlade Helenske republike Kyriakosom Mitsotakisom.
Septembra je potekal znameniti Blejski strateški forum, v okviru katerega so potekala številna bilateralna srečanja. Janša se je srečal z Michelom, nekdanjim članom Evropskega parlamenta Elmarjem Brokom, predsednikom Evropske investicijske banke Wernerjem Hoyerjem, s Tihanovsko, s predsednico EBRD Odile Renaoud – Basso, s predsednikom Vlade Slovaške republike Eduardom Hegerjem, s Plenkovićem, s predsednico Evropskih konzervativcev in reformistov Giorgio Meloni in Morawieckim.
Kasneje je imel tudi srečanje z ministrom za zunanje zadeve Republike Indije, dr. Subrahmanyamom Jaishankarjem, delovno večerjo z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josepom Borrellom, udeležil se je Ekonomskega foruma na Poljskem. Med drugim se je srečal s stalnimi predstavniki držav članic EU, imel pa je tudi srečanje z izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada Kristalino Georgievo, delovno kosilo z generalnim sekretarjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mathiasom Cormannom in skupno sejo vlad Republike Slovenije in Madžarske.
V Atenah se je udeležil osmega vrha sredozemskih držav MED-7 v Atenah in Demografskega vrha v Budimpešti. V nadaljevanju se je srečal s češkim ministrom za notranje zadeve Janom Hamáčkom in s predsednikom Republike Latvije Egilsom Levitsem. Mesec se je zaključil z delovnim obiskom v Londonu.
Oktober v znamenju Vrha EU-Zahodni Balkan
Oktober je bil v znamenju srečanja z vodilnimi predstavniki politične skupine v Evropskem parlamentu Identiteta in demokracija. Janša se je srečal tudi z izvršno podpredsednico Evropske komisije in komisarko za demokracijo in demografijo Dubravko Šuico. Potekalo je neformalno zasedanje Evropskega sveta in Vrh EU – Zahodni Balkan. V nadaljevanju se je udeležil videokonferenčnega plenarnega zasedanja Evropskega odbora regij in srečanja s predsednico Slovaške republike Zuzano Čaputovo.
Janša je oktobra še sodeloval na mednarodni konferenci “Vlada po okrevanju – na prihodnost pripravljeni javni sektor”, kjer je nastopil v skupini, ki je razpravljala o oblikovanju inovativnih in vključujočih vlad. Udeležil se je tristranskega socialnega vrha v obliki videokonference, zasedanja Evropskega sveta v Bruslju. Imel je tudi srečanje z Michelom, evropskim komisarjem za pravosodje Didierjem Reyndersom in evropskim komisarjem za sosedstvo in širitev Olivérjem Várhelyijem. Mesec se je zaključil z delovnim obiskom v Bruslju.
Janša se je udeležil podnebnega vrha v Glasgowu
Novembra je potekal podnebni vrh v Glasgowu, Janša pa je v njegovem okviru imel bilateralna srečanje z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom, monaškim knezom Albertom II., s predsednikom vlade Zelenortskih otokov Ulissesom Correia e Silvom, predsednikom norveške vlade Jonasom Gahrom Storejem, predsedujočim COP26 ministrom Alokom Sharmom in z Joaom Vale de Almeido, vodjo delegacije EU pri Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.
Potekalo je tudi videokonferenčno srečanje s predsednikom vlade Kambodže Hun Senom in srečanja s podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve Katarja, šejkom Mohammedom bin Abdulrahmanom bin Jassimom Al-Thanijem, s predstavniki Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) in predstavniki Konference evropskih cerkva (CEC) ter s Plenkovićem. Udeležil se je tudi delovnega kosila s poljskim predsednikom vlade Morawieckim, telefonskega pogovora z nemško kanclerko Angelo Merkel, virtualnega trinajstega vrh Azijsko-evropskega srečanja (ASEM) in videokonferenčnega klica z avstrijskim kanclerjem Alexandrom Schallenbergom.
Janša se je decembra po avdio-video povezavi udeležil vrha Srednjeevropske pobude (SEP), ki je potekala v Budvi, njen gostitelj je bil Krivokapić. Udeležil se je tudi vrha Vzhodnega partnerstva in zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, kjer so voditelji in voditeljice EU razpravljali o razvoju dogodkov v zvezi s covid-19, vključno s pojavom novih različic, usklajevanjem ukrepov, zagotavljanjem cepljenja in mednarodnim sodelovanjem. Obravnavali so tudi zunanje odnose, vključno z Belorusijo in Ukrajino ter vprašanje kriznega upravljanja in odpornosti, cen energije, varnosti in obrambe ter zunanjih vidikov migracij.
Prvi del članka TUKAJ.
