Piše: Mitja Grmovšek
Z magistrico sanitarnega inženirstva, ki prihaja iz Markovega v Tuhinjski dolini pri Kamniku, smo se pogovarjali o lokalni in državni problematiki. Verjame, da ji bo skupaj z volivci iz Kamnika in Komende uspelo, da se bo glas poštenega človeka iz Kamnika, Komende, okolice in Tuhinjske doline, slišal tudi do Ljubljane.
Nežka Poljanšek živi v Markovem pri Kamniku v Tuhinjski dolini. Doma je iz Srednje vasi pri Kamniku, v Markovo pa jo je pripeljala ljubezen. Z družino živi na manjši kmetiji, ki jo tudi obdelujejo, zato ji je delo na kmetiji znano, pozna pa tudi izzive, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Pri delu na kmetiji in z živalmi ji je v veliko pomoč znanje, ki ga je pridobila s srednješolskim poklicem veterinarski tehnik. Z možem imata 4 otroke, tako da jim dela ne manjka. Po poklicu je magistrica sanitarnega inženirstva. Oba z možem hodita na delo v Ljubljano, tako da je potrebnega precej časovnega usklajevanja pa delitev dela na kmetiji, v gospodinjstvu in drugje. V službi opravlja delo vodje zdravstveno-higienskega režima in prehrane. V njeni družini imajo radi naravo, živali in se v prostem času ukvarjajo z veliko športi. Je kandidatka za poslanko v občinah Kamnik in Komenda.
DEMOKRACIJA: Gospa Poljanškova, prihajate iz Kamnika. Kakšno je to mesto?
Poljanškova: Kamnik je moje mesto, res ga imam rada. Kdor se spozna na umetnost, arhitekturo, zgodovino, bo v mestu našel vse za svojo dušo. Kamnik je bil nekoč srednjeveško trgovsko središče. Danes sliko Kamnika v svet ponesejo naravne znamenitosti, kot je Velika planina, ki je res zaklad narave. To je kraška planota sredi alpskega sveta, kjer je ohranjeno pašništvo oziroma planšarstvo, kakršnega ne poznajo nikjer na svetu. Tudi arhitektura planšarskih »bajt« je unikatna in izvirna, prilagojena življenju planšarjev na Veliki planini. Kulinarična značilnost Velike planine je trdi sir trnič. V neposredni bližini Kamnika v Volčjem Potoku je Arboretum Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji, saj je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Potem so tu, v moji rojstni Tuhinjski dolini, še najviše ležeče Terme Snovik. Termalna voda v njih je obogatena z magnezijem in s kalcijem, kar blagodejno vpliva predvsem na kosti, kožo in prebavo. V termah je bogata sprostitvena ponudba za vsakogar, mir, zelena neokrnjena okolica z raznoliko ponudbo lokalnih dobrot. V Kamniku je tudi rojstna hiša generala Rudolfa Maistra, Knjižnica Franceta Balantiča, grad Zaprice, Mekinjski samostan in še mnogo več. Iz Kamnika je tudi čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, ki so del svojega imena dobile po Kamniku. Vabim vse, da obiščete moje mesto!
DEMOKRACIJA: Mesto je dolga leta vodil prvak LMŠ Marjan Šarec. Koliko je bilo po vašem mnenju zavoženih projektov v mestu v času njegovega županovanja?
Poljanškova: Sama nisem bila aktivna v občinski politiki, zato nimam celovitega vpogleda v delo nekdanjega župana Šarca. Delo občinske oblasti sem spremljala le kot občanka. Pomembno pa je, da kolikor je za ljudi naredila aktualna vlada, ni naredila že dolgo nobena in to se odraža tudi na kvaliteti življenja v mestu in podeželju v okolici Kamnika. V železniškem prometu smo dobili nove perone. Končna postaja Kamnik Graben je urejena po sistemu parkiraj in se odpelji z vlakom. Tudi po kamniški progi se vozijo nove Stadlerjeve modro-bele vlakovne kompozicije. Končno smo dočakali, da so začeli graditi novo osnovno šolo Frana Albrehta. Več šolskih in vrtčevskih igrišč so obnovili. Na Gozdu je bilo zgrajeno novo večnamensko igrišče, sanirali so atletsko stezo pri OŠ Marije Vera. Na več odsekih so sanirali regionalno cesto Kamnik–Ločica. Energetsko so prenovili nekatere stavbe v občinski lasti, gradijo kolesarsko povezavo med Kamnikom in Ljubljano ter Kamnikom in Godičem, zamenjali so odrsko tehniko v Domu kulture Kamnik. V teku je energetska obnova koče na Kamniškem sedlu in še bi lahko naštevali.
DEMOKRACIJA: Veliko se je govorilo o »nevidni« šoli v Kamniku. Kako je sedaj s tem projektom?
Poljanškova: Zgodba o tako imenovani Šarčevi šoli se vleče že skoraj deset let. Osnovna šola Frana Albrehta se je zaradi povečanega števila učencev in prilagoditve novim zahtevam v učnih programih znašla v prostorski stiski. Poleg tega ni bila protipotresno varna. O tem je bila seznanjena tudi občina kot ustanoviteljica, ki je dolžna zagotoviti ustrezne prostore. V vseh teh letih je bilo o tej šoli veliko povedanega in še več obljubljenega Po Kamniku so začele krožiti informacije, naj bi se v času, ko je bil župan Marjan Šarec, samo za raziskave, študije in projekte za omenjeno šolo porabilo skoraj 1,5 milijona evrov. Koliko točno je bilo za to res porabljenega denarja, ne morem vedeti, ker stvari ne poznam dovolj od blizu. Kakor koli, Kamničani še posebej pa starši otrok, ki obiskujejo to šolo, so bili obupani in razočarani, ker je čas tekel, naredilo pa se ni nič. Stvari so se začele premikati, šele ko se je župan Matej Slapar resno lotil problema. Dokončno pa je projekt zaživel s pomočjo aktualne vlade, ki je za omenjeni projekt odobrila tudi državna sredstva. Sedaj se šola gradi in to je najpomembnejše.
DEMOKRACIJA: Vlada je Kamniku namenila kar 285 milijonov. Kaj vse se bo s pomočjo vlade realiziralo?
Poljanškova: Največji delež (243,7 mio evrov) bo namenjen nadgradnji proge Ljubljana–Kamnik Graben. Preostalo pa bo za novo OŠ Frana Albrehta, ureditev Kamniške Bistrice od Kamnika do Radomelj, za regionalno kolesarsko povezavo Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana, kolesarsko povezavo Kamnik–Godič, celovito energetsko prenovo stavb v lasti občin Trzin, Kamnik in Preddvor, graditev prizidka k Ciriusu, sanacijo na objektih vodne infrastrukture zaradi poplav (2020) in na območju porečja srednje Save, nadgradnjo železniškega postajališča Kamnik Graben, obnovo vozišča ceste Stahovica–Črnivec, graditev odprtega širokopasovnega omrežja v državni upravi, ureditev križišča v Stahovici, rekonstrukcijo mostu čez Kamniško Bistrico, ojačitev regionalne ceste Moste–Duplica, energetsko obnovo koče na Kamniškem sedlu, semaforizacijo križišča v Šmarci, digitalni prikaz velikoplaninske pastirske dediščine v mestu, zamenjavo odrske mehanizacije v Domu kulture Kamnik, nakup knjižničnega gradiva za Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, sanacijo plazu v Špitaliču in sanacijo zidov obrambnega hodnika na Starem gradu ter vzpostavitev brezžičnega omrežja wifi na javnih mestih.
V občini Komenda so bila vladna in občinska sredstva vložena v oskrbo s pitno vodo, v sanacijo vodne infrastrukture zaradi poplav, gradi pa se nov dom starejših občanov z 68 posteljami. S sredstvi EU so bila izvedena vlaganja v digitalno transformacijo malih in srednjih podjetij ter sofinanciranje gradenj novih manjših proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije. Spodbujajo pa tudi podjetja za promocijo na tujih trgih.
DEMOKRACIJA: Kandidirate tako v Kamniku kot v Komendi. Kako se boste lotili kampanje?
Poljanškova: Vsekakor bi izpostavila zbirni center za ravnanje z odpadki. Občini Kamnik in Komenda imata skupni investicijski projekt, to je moderen zbirni center za ravnanje z odpadki v Suhadolah, ki je zaživel julija 2021. Graditev novega zbirnega centra je bila nujno potrebna zaradi zakonskih obvez kot tudi zaradi zagotavljanja čistejšega in neonesnaženega okolja. Ljudje moramo živeti z naravo in za življenje naših zanamcev moramo zagotoviti varno okolje.
DEMOKRACIJA: Ste organizatorka prehrane, kar je vaš poklic. Jemo Slovenci zdravo hrano?
Poljanškova: Če se primerjamo z drugim svetom, potem bi bil odgovor da, saj nam lega Slovenije omogoča, da bi lahko pridelovali zdravo in varno hrano. Če pa primerjamo naše prehranjevalne navade z našimi predniki, potem je odgovor ne. Preveč posegamo po visoko predelani hrani, kar vodi k povečevanju obolevnosti zaradi bolezni sodobnega časa: sladkorna bolezen, bolezni srca in žilja, debelost, povišan krvni tlak pa tudi različne vrste raka. K temu veliko pripomore tudi premalo gibanja, nezdrave razvade (alkohol, kajenje …), pa tudi prehiter tempo življenja ter to, da ne znamo prisluhniti svojemu telesu. Naši predniki so jedli izključno lokalno in sezonsko hrano, saj drugega ni bilo na voljo. Danes pa imamo ob vsakem letnem času na voljo vse z vseh koncev sveta, od koder je živilo dolgo potovalo, bilo obdelano s kemikalijami in je med potjo dozorelo. Polna usta so nas lokalno, bio, eko, toda za kvalitetno domačo hrano nismo pripravljeni plačati več. Postali smo neke vrste petičneži, toda ne zavedamo se da v lastno škodo in škodo slovenskega kmeta.
DEMOKRACIJA: Bo tema o zdravi hrani tudi v vaših predvolilnih temah?
Poljanškova: Sama prihajam s kmetije, pa tudi naša družina živi na manjši kmetiji, ki jo tudi obdelujemo. Delo na kmetiji torej poznam in mi je izziv. Spremljam problematiko, s katero se soočajo slovenski kmetje, tako da jo dobro poznam. Menim, da je delo na slovenski zemlji premalo cenjeno in ne omogoča primernega preživetja posameznim družinskim članom. Zavzemala se bom za ohranitev in spoštovanje slovenskega kmeta in slovenske zemlje, saj kmetijski pridelki ne rastejo v trgovskih centrih, pač pa so rezultat dela pridnih kmečkih rok.
DEMOKRACIJA: Kako bi opisali delo vlade Janeza Janše v tem mandatu?
Poljanškova: Kot zelo uspešno. V tem kratkem mandatu se je vlada Janeza Janše poleg rednega dela vodenja Slovenije soočala tudi s pandemijo covida-19 in že drugič predsedovala Svetu Evropske unije, ki je bilo znova zelo uspešno. Kljub pandemiji je vlada delala za ljudi, kar je bilo videti na vsakem koraku. Uspeh vlade dokazujejo tudi bonitetne ocene, gospodarska rast in nizka brezposelnost.
DEMOKRACIJA: V Kamniku se obeta zanimiv politični boj, saj so tu doma Marjan Šarec, Matej Tonin in Branko Golubović. Kako se boste spopadli v kampanji?
Poljanškova: Pogumno, saj verjamem, da bodo ljudje volili vrednote, ki jih predstavljam. Zavzemala se bom, da se bodo vlaganja za ljudi v občinah Kamnik in Komenda nadaljevala, za starostnikom prijazne rešitve na področju oskrbe starejših¸ za rešitve, ki bodo izboljšale položaj mladim in družinam. Podpiram izboljšave na področju turizma, turizma pa ni brez spoštovanja slovenskega kmeta.
Verjamem, da mi bo skupaj z volivci iz Kamnika in Komende uspelo, da se bo glas poštenega človeka iz Kamnika, Komende, okolice in Tuhinjske doline slišal tudi do Ljubljane.