Piše: L.K.F.
V Ljudskem domu Šentvid, Prušnikova ulica 99, Šentvid, je bil nocoj, 11. marca 2022, pogovorni večer. Na njem je glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak gostil publicista Igorja Omerzo in Rada Pezdirja ter kandidatko za poslanko Ksenijo Sever. Predstavili so Omerzovo knjigo Velikani slovenske osamosvojitve in Udba ter Pezdirjevo Vzporedni mehanizem globoke države in razpravljali o bližajočih volitvah.
Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja, na kateri ta v različnih slovenskih krajih prireja pogovore z avtorji knjig, ki jih je nedavno izdala, in z drugimi gosti. Demokracija Magazin Tour je pripravila že 31 tovrstnih pogovornih večerov po vsej Sloveniji. Biščak je povedal, da jih je skupaj v živo obiskalo približno 2000 ljudi, preko neposrednih prenosov vsaj 5000, več kot 20.000 pa si jih je posnetke ogledalo naknadno.
Ekonomist mag. Rado Pezdir je avtor številnih strokovnih in publicističnih člankov, napisal je knjigo Slovenska tranzicija od Kardelja do tajkunov, skupaj z Igorjem Omerzo pa tudi knjigo Kriminalni temelji teritorialne obrambe in NLB. V svoji najnovejši uspešnici Vzporedni mehanizem globoke države Pezdir na podlagi arhivskih gradiv opisuje delovanje udbo-partijskega vzporednega ekonomskega sistema, ki je v Sloveniji onemogočil zdravo tranzicijo. Pezdir je, kot na več pogovornih večerih te turneje doslej, nanizal nekaj primerov, kako so določeni subjekti v prejšnjem družbenem sistemu pretakali družbeni denar v tujino in nato nazaj v zasebne žepe. Za vse je našel dokumente med svojim šestletnim raziskovanjem po arhivih, kjer je tudi spoznal Igorja Omerzo. Ob koncu navedbe nekaj primerov se je Pezdir na glas vprašal: »Ali so torej obstajala posebna pravila za posebne transakcije? Ko še policija ni ukrepala, čeprav je šlo za sume kaznivih dejanj … To je daleč od pravne države.«
Igor Omerza je raziskovalec udbovskih arhivov in pisatelj, avtor številnih knjig. Sodeloval je v procesih demokratizacije in nato osamosvajana Slovenije, med drugim je bil član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. Po svoji dolgi in bogati politični karieri se je umaknil iz javno-političnega življenja in se posvetil raziskovanju in publicistiki. Izdal je številna dela, ki so večinoma močno odmevala v javnosti, med njimi knjigo Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA.
Ob vprašanju voditelja Jožeta Biščaka, ali sta sogovornika ob raziskovanju naletela na konkretna imena, znana tako v prejšjem kot v tem sistemu, je Pezdir povedal: »Ja. Naletel sem na dnevnik, ki ga je napisal Niko Kavčič, šef udbovskega oddelka po vojni, ki je šel kasneje na banko. Leta 1992, ko je bil že v pokoju, sta skupaj z Milanom Kučanom, predsednikom države, vodila akcijo, kako Marka Voljča pripeljati na položaj predsednika uprave NLB. V bistvu sta to storila brez pooblastil, saj je bila za to odgovorna država kot skupščina banke oziroma njen predsednik Drnovšek. Ta dokument je res izjemen …«
Nanizal je še nekaj imen (udbovcev), ki izhajajo iz starega sistema in so v novem sistemu, novi državi nadaljevali svoje delovanje še v gospodarski sferi, denimo janez Zemljarič, Drago Isajlović itd. Omerza je ob tem opozoril, da je bilo delovanje udbovcev zelo prefinjeno, da so delovali vedno v zaprtih krogih, saj so se poznali še iz časa Udbe, tam jih je bilo zaposlenih kakih 1000, po osamosvojitvi jih je veliko šlo v pokoj, vodstvena ekipa pa je, med drugim, transformirala denar iz igralništva (preko italijanske mafije) v tujino, od tam pa preko slamnatih podjetij nazaj v Slovenijo, a v zasebne žepe. »Pa bi lahko razvijali svoj kapital, ne iz ’šverca’, saj je obstajal, bilo je kar nekaj močnih gospodarstvenikov. A režim je uničil celo tedanjo ekonomsko bazo in njeno strukturo.«
Zgod prekanaliziranja družbenega denarja (govori se o milijardah) je bilo kar nekaj, Pezdir je izpostavil še dva dokumenta, podpisana s strani Milana Kučana in Danila Turka, ki dokazujeta, kako so preko nekega podjetja v državni lasti izvažali denar v Švico in ga kanalizirali nazaj v Slovenijo v zasebne žepe; in ko je šlo to podjetje v stečaj, je bil stečajni upravitelj Franci Perčič, kasneje piarovec v Kučanovi kampanji …
»Kakor slišimo, se vzporedni mehanizem še ohranja, in se sedaj zelo boji, da bi prišlo do spremembe vlade v desnosredinsko. Saj pod njo ne bi mogel več delovati, kot je bil navajen, in bi se sesul. Zato so te volitve zelo pomembne,« je ljubljansko mestno svetnico SDS in kandidatko za poslanko v DZ gospo Ksenijo Sever nagovoril Biščak. »Res je, zelo se strinjam,« je odgovorila gostja. In dodala: »V zadnjem času je Slovenija dosegla visoko gospodarsko rast, prav danes je bil sprejet zakon, ki bo omogočil povišanje plač in spremenili so dohodninski zakon na bolje. Veliko se vlaga v nove infrastrukture, vlada pomaga vsem socialnim skupinam, črpa veliko EU-denarja, in ker se je povečala potrošnja, se je začel v državni proračun vračati denar, imamo kar 100 milijonov presežka … Ta vlada deluje v dobro ljudi, demokracije. Njen pogled je zazrt naprej v prihodnost razvoja, v dobro državljanov. Zasluži si najvišjo oceno. To ji priznavajo v tujini in doma.« A tudi poudarila, da leve politične stranke tega ne zmorejo, le bojijo se, da bodo ob velik kos pogače – državnega denarja, ki jim je bil kanaliziran, kakor smo slišali. Opozorila je na miselnost in namene tako Levice, ki želi nacionalizacijo, pa SAB, ki je le obljubljala povišanje pokojnin, in SD, ki že v svojih programih nakazujejo, da želijo le zavladati celotni Sloveniji. Gospa Sever je še izpostavila ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ker ne želi vrniti ruskega odlikovanja; v ponedeljek na mestnem svetu mu bo v zvezi s tem svetnik Igor Horvat postavil svetniško vprašanje, Severjeva se sprašuje, ali bo in kaj bo odgovoril …
Za sklep je prisotne še spomnila na bližajoče se volitve, češ da vsak glas šteje: »Vi ste tisti, kise boste odločili, v kakšni državi boste živeli in kdo vam bo vladal. Osebno menim, da če pridejo nazaj na oblast leve stranke, bo konec z našo demokracijo. Spomnimo se, kako je bilo pod Kučanom, ki mu ne slovenija ne demokracija nista bili nobena prioriteta.«
Pezdirjeva knjiga je že dvakrat ponatisnjena, vabljen je na številne pogovorne večere, na nacionalni TV pa je bil le enkrat na kratko gost pri Rosviti Pesek. A izjemno prodornega raziskovalca to ne gane, pravi, da mu ni mar, kar si o njem in njegovi knjigi mislijo osrednji mediji. Kakor pove Biščak, skuša vzporedni mehanizem Pezdirjevo knjigo spremeniti v tezo, češ da so ta prekanaliziran denar varčevali za osamosvojitev … »To sem preveril in se je izkazalo, da denarnega toka ni bilo. S kanaliziranim denarjem so samo zacementirali svoje centre moči. Za slovensko ekonomijo pa denarja ni bilo, so ga izvozili in ga skrili pred nami,« je sklenil Pezdir.
Pogovor si lahko ogledate spodaj:
