Piše: C. R. Tatjana Rojc je prejela zlati red za zasluge za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici. Srebrni red za zasluge za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici sta prejela Walter Bandelj in Ksenija Dobrila. Roberto Dipiazza pa je prejel srebrni red za zasluge za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici. Utemeljitve: 13. julija 1920 je do tal zgorel slovenski Narodni dom v Trstu. Požig, ki so ga izvedli nacionalistični skrajneži, je bil zlovešča napoved pohoda fašizma, rasnih zakonov in nasilja. Bil je slutnja nove vojne, ko se je prva komaj končala. Srce narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev je zgorelo in bilo po obnovi za sto let izgubljeno. Ko se je dim dvigal nad gorečim Narodnim domom, je senca ognjenih zubljev napovedovala temno obdobje ne le za Slovence v Italiji, temveč za vse evropske narode in vso Evropo. Deset let pozneje, 6. septembra 1930, so bili na gmajni v Bazovici ustreljeni prvi evropski uporniki zoper fašizem, Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. Fašistični režim jih je obsodil na smrt, ker so se uprli obsodbi na izginotje. Ponosno so se odločili za upor in s tem Slovencem začrtali pot, ki je vodila do dokončne osamosvojitve Slovenije, 25. junija 1991. Vse od konca druge svetovne vojne, ki je skupaj s povojnim obdobjem narodoma ob meji povzročila neizmerna gorja, so se vrstila prizadevanja za pomiritev in spravo ter vrnitev Narodnega doma v Trstu Slovencem v Italiji. V prvi vrsti je bil to trud slovenske manjšine in italijanskih prijateljev, ki so njihova prizadevanja razumeli in podpirali. S sprejetjem Zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji leta 2001 je bila odprta pot za ureditev temeljnih vprašanj obstoja Slovencev v Italiji, pa tudi za vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini. Samo leto prej je skupno poročilo mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o zgodovini dveh narodov ob meji za obdobje 1880–1956 postavilo temelje za odkrito soočenje s tragično zgodovino in prineslo možnost za pomiritev in spravo med narodoma. Zgodovina prizadevanj za pomiritev in spravo je dolga in dolg je seznam ljudi, ki so si za ta cilj v zadnjih dvajsetih letih neutrudno prizadevali. Nazadnje sta dva predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella, vizionarsko ujela zgodovinski trenutek 100. obletnice požiga Narodnega doma in odločilno prispevala k temu, da je bil prav na ta dan ob njunem srečanju v Trstu dosežen dogovor o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini. Julija 2020 sta s tem in s stiskom rok pred spomenikoma bazoviškim junakom in pred bazoviško fojbo poslala sporočilo vsem evropskim narodom: zgodovine ne moremo spreminjati, lahko pa spoštujemo spomin drug drugega in na tem spoštovanju gradimo skupno evropsko prihodnost. Dobro leto pozneje, 21. oktobra 2021, sta Slovenija in Italija praznovali skupaj – dve mesti v dveh državah, Gorica v Italiji in Nova Gorica v Sloveniji, sta z veliko slovesnostjo na Trgu Evropa, ki ju povezuje tam, kjer ju je meja nekoč delila, napovedali, da bosta leta 2025 skupaj postali evropska prestolnica kulture. Ta obrat zgodovine – od bakle sovraštva in zaničevanja do plamena sožitja in spoštovanja – sta z uradnim obiskom v obeh mestih počastila tudi predsednika Pahor in Mattarella. Z državnim odlikovanjem Republika Slovenija izraža spoštovanje in zahvalo štirim od najpomembnejših in zaslužnih oseb v procesu vračanja Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji, pripravi spominske slovesnosti v Bazovici ter praznovanja v Gorici/Novi Gorici.
Za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici prejme Tatjana Rojc zlati red za zasluge.
Tatjana Rojc, senatorka Italijanske republike, je ves čas odločno podpirala zamisel o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini v lastništvo in s tem za spremembo 19. člena Zaščitnega zakona za slovensko manjšino na način, da je bil Narodni dom manjšini namesto v uporabo vrnjen v lastništvo. S svojo zavzetostjo in srčnostjo je prepričevala in nazadnje prepričala svoje italijanske prijatelje, da je bila sprememba zakona v italijanskem parlamentu sprejeta pravočasno in je bil Narodni dom pravno in formalno dokončno vrnjen slovenski manjšini.
Za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici prejme Walter Bandelj srebrni red za zasluge.
Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO), je v sodelovanju s Ksenijo Dobrila, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), z zavzetostjo in neomajnim optimizmom prispeval k poenotenju stališč znotraj slovenske manjšine in poenotenju obeh krovnih organizacij pri oblikovanju skupne zahteve, da se Narodni dom v Trstu vrne v lastništvo slovenski manjšini.
Za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici prejme Ksenija Dobrila srebrni red za zasluge.
Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je v sodelovanju z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij (SSO), prizadevno in z neuklonljivo predanostjo skupni prihodnosti prispevala k poenotenju stališč znotraj slovenske manjšine in obeh krovnih organizacij pri oblikovanju skupne zahteve, da se Narodni dom v Trstu slovenski manjšini vrne v lastništvo.
Za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici prejme Roberto Dipiazza srebrni red za zasluge.
Roberto Dipiazza, dolgoletni župan Trsta, je s svojimi osebnimi prizadevanji za izvedbo koncerta predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške v Trstu že leta 2010 izkazal svojo privrženost pomiritvi in spravi med narodi, ki po tragičnih zgodovinskih izkušnjah iščejo boljšo in predvsem skupno prihodnost. Postoril je vse potrebno, da so bili postopki za vrnitev Narodnega doma izpeljani korektno in pravočasno. Za odločitvijo, da mora biti Narodni dom vrnjen slovenski manjšini, je stal trdno in neomajno.
