-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Ali so za zastopnike PSS skupna kosila med delovnim časom sindikalna dejavnost?

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

V nedeljo, 23. decembra, se je okoli 16. ure na lokaciji Brestanica Krško zgodila prometna nesreča s pobegom, ki jo naj bi povzročil policist Policijske uprave Novo mesto, predstavnik območnega Policijskega sindikata Slovenije (PSS) za Posavje, nam je zaupal vir in dodal, da naj bi šlo za vinjenega voznika. Prav tako pa nam je zaupal, da so imeli navedenega dne predstavniki sindikata PSS kosilo v gostinskem lokalu na območju Senovega.

Predstavniki Policijskega sindikata Slovenije, katerega predsednik je Rok Cvetko, naj bi po navedbah vira koristili sindikalne ure med 12. in 16. uro tega dne. Na tem mestu se tako upravičeno poraja cel kup vprašanj. Na sindikat smo naslovili novinarsko vprašanje, ker nas je zanimalo, ali navedene informacije držijo in ali se je policist, ki naj bi povzročil nesrečo, v tem primeru vračal s sindikalnega kosila. Poraja se tudi vprašanje, ali je sindikat tisti, ki je določil uro za skupno kosilo, se je morebiti to odvijalo v službenem času in kdo je na koncu vendarle vse skupaj plačal. Glede na to, da se je vse skupaj dogajalo v času epidemije, bi marsikoga tudi zanimalo, ali je morebiti na srečanju prišlo do okužbe. Ko bomo odgovore na zastavljena vprašanja prejeli, jih bomo naknadno objavili.

Sodeč po naših zanesljivih informacijah, da so se predstavniki PSS srečali na skupnem kosilu, bi se morali v omenjenem sindikatu vprašati, za kakšno obliko sindikalizma vendarle tukaj gre. Če pa človek pomisli, da je sindikalno delovanje v slovenski policiji v glavnem bolj povezano s političnim aktivizmom kot borbo za boljši delovni položaj zaposlenih v policiji, vse skupaj toliko niti ne preseneča. Vodja sindikata PSS Rok Cvetko kot tudi Kristjan Mlekuš, vodja Sindikata policistov Slovenije, sta namreč že mnogokrat (med drugim tudi s pojavljanjem v Odlazkovem glasilu) – dokazala, da ju bolj kot boj za pravice policistov zanima politični aktivizem, ki je usmerjen zoper aktualno oblast.

V povezavi s samim sindikalnim delovanjem v policiji je sicer zanimiva ugotovitev dolgoletnega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu Boštjana M. Zupančiča, ki je že pred časom dejal, da policijski sindikat po evropskem pravu sploh nima pravice do obstoja. Tukaj se namreč poraja vprašanje, ali se imajo državni uslužbenci pravico sploh “sindikalizirati”, saj imajo glede na svoj delovno-pravni položaj močno privilegiran status. Tako pa meni tudi Evropsko sodišče.

Sindikalni zaupnik ne sme opravljati sindikalnega dela med delovnim časom
Okrog dela sindikalnih zaupnikov so sicer nedavno potekali pogovori med generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem in obema policijskima sindikatoma. Ker v skladu s sedanjo kolektivno pogodbo za policiste KPP ni določena možnost opravljanja sindikalnega dela sindikalnim zaupnikom za polni delovni čas, mogoče pa je tudi razumeti potrebe zaposlenih v policiji po zagotavljanju hitrih in učinkovitih sindikalnih storitev v okviru svobode sindikalnega delovanja, je bila v okviru sestanka med drugim obravnavana tudi tema okrog obveznosti priprave dogovora o okvirnem režimu izrabe ur za delo sindikalnih zaupnikov, kot to izhaja iz določb drugega odstavka 22. člena kolektivne pogodbe za policiste KPP. Rešitve so namreč po besedah Olaja mogoče in pravno dopustne le v okviru veljavnih predpisov in ne v okviru morebitnih samovoljnih praks.

V skladu z določbami 22. m člena KPP mora sindikalni zaupnik opravljati sindikalno delo na način, da ne bo zmanjševal delovne učinkovitosti delodajalca ali neutemeljeno povzročil slabih medsebojnih odnosov v delovnem okolju. “Sindikalni zaupnik ne sme opravljati sindikalnega dela med delovnim časom in ne sme zanemarjati svojih rednih delovnih obveznosti (iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi) zaradi sindikalnega dela ali kako drugače zlorabljati svoj položaj in pooblastila.” Po Olajevih besedah bo mogoča rešitev za dogovor o okvirnem režimu izrabe ur v obliki “organizacijskega kompromisa” med obveznostjo sindikalnih zaupnikov in opravljanjem tudi rednega policijskega dela in potrebo po zagotavljanju hitrih in učinkovitih sindikalnih storitev v okviru svobode sindikalnega delovanja. “Glede na številčnost sindikalnih zaupnikov mislim, da je vsekakor mogoče s primernim razporedom dela, ki je seveda interna stvar sindikata, doseči želeno tako v korist delavcev kot tudi v zadovoljstvo delodajalca,” je še dodal.

Iz zakonodaje torej izhaja, da ni dovoljeno opravljanje sindikalnega dela med delovnim časom in s tem zanemarjati rednih delovnih obveznosti, zato se na tem mestu poraja vprašanje, ali se je srečanje odvijalo v službenem času. V primeru, da bi bil odgovor pritrdilen, bi šlo torej za kršitev kolektivne pogodbe za policiste. Človek se sodeč po informacijah, ki nam jih je zaupal vir, upravičeno vpraša, kako se sindikatu sploh zdi primerno, da se skupinsko družijo v času epidemije, ko se je rajanja in srečanja s strani stroke odsvetovalo. Nihče si namreč ne želi, da bi virus po nepotrebnem širil naokoli. Še posebej od policistov bi človek pričakoval, da bodo nekakšen vzor obnašanja.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine