0.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Slovenija uspešno končuje predsedovanje Svetu EU

Piše: Petra Janša

Predsednik vlade Janez Janša je prejšnji četrtek po koncu vrha EU v Bruslju predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu EU. Predsedniki Evropskega sveta, Evropske komisije in Francije so se mu zahvalili za odlično sodelovanje, uspešno delo in stalno razpoložljivost.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je slovenskemu premierju toplo zahvalil za predsedovanje in sodelovanje, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se mu je zahvalila za odlično sodelovanje in izpostavila »velikanske uspehe predsedstva«. Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron – Francija predsedovanje prevzema po Sloveniji – se je Janši zahvalil za sodelovanje, za pomembne dosežke na področju zdravja, digitalnih dosjejev in socialnih zadev ter za stalno razpoložljivost.

foto: UKOM

Končani trialogi z evropskim parlamentom

Premier Janša, ki je v skladu s tradicijo po vrhu sodeloval na novinarski konferenci skupaj s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije, se je prav tako zahvalil za sodelovanje, pri čemer je izpostavil tudi klice sredi noči. Zahvalil se je tudi sodelujočima v predsedujočem triu, Portugalski in Nemčiji. Slovensko predsedovanje je bilo četrto v času pandemije COVID-19, je spomnil Janša in izpostavil prizadevanja, da bi bila večina srečanj fizična, kar naj bi bilo tudi pripomoglo k temu, da so uspešno končali nekaj težkih dosjejev. Janša je izpostavil zlasti 21 uspešno končanih trialogov z evropskim parlamentom, med katerimi so po njegovih besedah tudi nekateri »težji orehi«, in izrazil upanje, da bo morda uspel še eden in da jih bo tako na koncu 22. Kot vselej je tudi med slovenskim predsedovanjem odmevalo nekaj nepredvidenih dogodkov, med katerimi je Janša izpostavil migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanje ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rast cen energije in napetosti zaradi kopičenja ruskih sil ob ukrajinski meji.

O krepitvi odpornosti

Pomembna prioriteta slovenskega predsedovanja je bila krepitev odpornosti. Članice so novembra sprejele sklepe o tem, ki so po Janševih besedah močni temelji za nadaljnjo krepitev odpornosti Unije. Ob tem je izpostavil tudi decembrske sklepe o prehranski varnosti v kriznih časih. Na področju zdravja in digitalizacije je bilo storjenih nekaj pomembnih korakov – dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končana trialoga o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (Eme) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). »Tu je bilo uspešno končano pogajanje z evropskim parlamentom o ureditvi evropske agencije za zdravila in podaljšanje mandata Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni,« je dejal predsednik vlade in poudaril, da je zelo pomembno čim prej končati pogajanja glede drugih poglavij evropske zdravstvene unije glede na to, da se še vedno spopadamo s pandemijo.

foto: EU

Kibernetska odpornost, okrevanje in nacionalni načrti

»Naslednja prioriteta je bila krepitev kibernetske odpornosti. Glede na to, da se s kibernetskimi napadi srečujemo čedalje pogosteje, in kot smo slišali v pogovorih s partnerji vzhodne soseščine je to pri njih še dodaten izziv, me veseli, da smo dosegli sporazum med državami članicami glede revizije direktive, ki določa ukrepe za skupno varnost omrežij in informacijskih sistemov,« je dejal Janša. Pomembna prioriteta je bilo tudi okrevanje, pri čemer je Unija med slovenskim predsedovanjem potrdila 22 nacionalnih načrtov za okrevanje. Janša je izrazil pričakovanje glede čimprejšnje odobritve še preostalih petih, med katerimi sta tudi poljski in madžarski. »Komisija je v tem času odobrila vnaprejšnje financiranje iz načrta za okrevanje in odpornost v 17 državah članicah v višini 13 odstotkov dodeljenih nepovratnih sredstev, kar je skupno skoraj 53 milijard evrov. Pričakujemo, da se bo čim prej finalizirala odobritev preostalih petih nacionalnih načrtov za okrevanje,« je dejal predsednik vlade Janez Janša.

 

O podnebni konferenci

Med rezultati je premier navedel tudi dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja, skupnem stališču za podnebno konferenco v Glasgowu, potek konference o prihodnosti Evrope, dogovor o ključnih značilnostih evropskega modela športa in sklepe o pripravljenosti Hrvaške na schengen. »Uskladili smo tudi skupno stališče EU za podnebno konferenco COP26 v Glasgowu, kjer sicer ni bilo mogoče rešiti vseh odprtih vprašanj in bo potrebnega še precej truda, je pa bil dosežen pomemben napredek. Dosegli smo tudi okviren dogovor o reviziji uredbe o vseevropskem energetskem omrežju, kjer se bodo še posebej podpirali evropski podnebni cilji,« je dejal Janša. »Veseli smo, da je Hrvaška sprejela odločitev o izpolnjevanju pogojev vseh delov schengenskega pravnega reda, kar je prvi formalni korak k dokončni odločitvi Sveta EU k širitvi schengenskega območja,« je dejal predsednik vlade.

 

Migracijski pakt in pristopna pogajanja

V pogajanjih o novem migracijskem paktu med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja. Tega niso niti pričakovali. Se je pa predsedstvo nadejalo premika glede podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Nanj je po Janševih besedah vezanih precej dilem, tako da bo to verjetno trd oreh za francosko predsedovanje. Prav tako med slovenskim predsedovanjem ne bodo začeli pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in z Albanijo. Je pa premier Janša prejšnji četrtek izpostavil pomemben signal vrha EU in Zahodnega Balkana oktobra na Brdu glede perspektive članstva v EU za države v regiji in pomen sprejetja širitvenih sklepov minuli torek. »Moje osebno prepričanje je, da je širitev EU v skupnem varnostnem interesu celotne evropske celine in da nas zgodovina zadnjega desetletja in pol uči, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug, to pa ni širjenje prostora svobode in varnosti. Tega bi se morali zavedati tudi v prihodnje,« je med drugim dejal predsednik vlade Janša.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine