-3.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Suha veja oblasti

Piše: Davorin Kopše

Oblast je pravica odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti (SSKJ). V demokratičnih družbah poznamo ciklično odločanje, ki mu rečemo splošne demokratične volitve (praviloma vsake štiri leta). Na njih izberemo svoje predstavnike, ti pa ustanovijo oziroma volijo in/ali imenujejo institucije in funkcionarje, ki za potrebe izvrševanja oblasti opravljajo posamezne vloge na različnih področjih, ki po svoji naravi spadajo v določene resorje/ministrstva.

Temeljni predstavniški organ je torej državni zbor oziroma parlament. Prek njega se ustanovita oblikujeta in dopolnjujeta še dve veji. Tako dobimo tri veje oblasti, ki jih imenujemo zakonodajna (DZ), izvršilna (vlada) in pravosodna (sodišča na treh stopnjah). Ljudstvo, ki ima oblast, je torej steber oziroma deblo s tremi vejami, vršiček pa je ustavno sodišče. To skrbi za nekakšno ravnotežje, da ne bi prihajalo do kršitev temeljnega in najvišjega pravnega akta, to je ustave. Žal ima to drevo v Sloveniji zaradi škodljivega človeškega dejavnika težave s fotosintezo in ne more nemoteno tvoriti klorofila, če se izrazimo metaforično.

Veje oblasti so samostojne in neodvisne pri odločanju od drugih vej. Sodelovanje in povezanost sta kljub temu nujnost. Vse za en cilj, to je delovanje države v okviru politične in državne ureditve. Morda je nihanje v intenzivnosti in kakovosti delovanja posameznih vej nekaj normalnega, čeprav ni zaželeno. Vsekakor pa je v nasprotju z normativno podlago, če si posamezni resorji med seboj nagajajo oziroma onemogočajo drug drugega.

Nekateri omenjajo še četrto vejo oblasti, kar naj bi bili mediji. Vendar; nihče jih niti neposredno niti posredno ne voli, ne menjajo se na položajih, nimajo mandata, ampak so vse bolj pristranska kontinuiteta nagnjena v prid nekih partikularnih interesov. Tako je, ker so nedotakljivi in se skrivajo za deklarativno neodvisnostjo. Mogoče jih je celo kupiti. In to povsem legalno. Kakšna je torej to oblast, kupljena?! Osebno medijev nikakor ne priznavam kot vejo oblasti.

Motnje v sodelovanju
Če je epidemija nekaj, kar je v naša življenja vneslo veliko novega in zahteva drugačno vedenje, bi se morala tudi oblast na vseh nivojih v vseh oblikah svojega delovanja prilagoditi razmeram. Žal vidimo, da ne deluje v isto smer. Še več, v nekaterih delih škoduje širšim interesom in pravicam posameznikov. Zakonodajna veja oblasti je sestavljena iz različnih političnih predstavnikov in s tem interesov. Običajno je, da tam prihaja do trenj glede sprejemanja odločitev o posameznih zakonodajnih rešitvah. V času epidemije v državi pa bi ta čas vseeno človek pričakoval strnitev vrst vsaj pri sprejemanju sprememb Zakona o nalezljivih boleznih. Ta je bil v DZ kljub temu, da naj ne bi bil v skladu z Ustavo, zavrnjen. Na koncu ga je zavrnila celo koalicija, saj je opozicija resno grozila z referendumom, kar bi še dodatno otežilo prizadevanja. V splošni konfuzni situaciji v državi bi morda na referendumu celo zavrnili zakon, kar bi povzročilo popolno brezpravje na tem področju.

Izrazito se zdi, da je izvršilna veja oblasti najbolj enotna in je novonastalo situacijo vzela resno. Kot ves preostali del Evropske unije in tudi večji del odgovornega sveta se trudi v sodelovanju s strokovnjaki sprejemati učinkovite ukrepe. Spomnimo se enega prvih ukrepov, s katerimi naj bi sledili okužbam. Razvita in ponujena je bila mobilna aplikacija Ostani zdrav, uvedba obveznosti nošenja zaščitnih mask, prepoved zbiranja, omejitev gibanja med občinami, uvedba pravila PCT (preboleli, cepljeni, testirani), za javno upravo, uvedba šolanja na daljavo, obvezno cepljenje, za tiste, ki še niso preboleli (PC brez T) za državno upravo …

Tukaj pride na vrsto sodna veja oblasti. Ker je področje vezano na normativno ureditev države, prištejmo še Ustavno sodišče, čeprav formalno sem ne spada. Ustavno sodišče je obvezno cepljenje za uslužbence državne uprave razglasilo za neustavno. Isto Ustavno sodišče je razglasilo šolanje na daljavo za neustavno, suspendirali so tudi omejitve gibanja med občinami. No, to so razglasili po prenehanju veljave tega ukrepa, ker prej niso želeli sprejeti odgovornosti, saj je bil ukrep smiseln in učinkovit. Razglasitev tega ukrepa za neustavnega potemtakem nima nobene druge teže kot politično. To je bila znotraj vseh ostalih anomalij svojevrstna sramota.

Aplikacijo Ostani zdrav je miniral Informacijski pooblaščenec s predstojnico Mojco Prelesnik, ker naj bi omogočala sledenje osebam. Naj bi, pa ni! Zaradi vsiljene zmote so morali snovalci aplikacijo osiromašiti do neučinkovitosti. Vrhovno sodišče je celo razglasilo, da je obvezno nošenje zaščitnih mask v času epidemije neustavno. Tako so odločili kljub temu, da se virus širi po zraku in se prenaša kapljično. Tudi oblečeni moramo biti v javnosti, kajne? Pa do zdaj ni nikomur padlo na pamet, da bi to kdo razglasil za neustavno.

Ko gremo v kak hotel, kjer kaj dajo nase, sredi poletne vročine ne moremo na večerjo v kratih hlačah ali obutvi brez nogavic. Je pač tak predpis in nikomur na kraj pameti ne pade, da bi ga dal v ustavno presojo. Pa tudi kadilce smo pregnali iz javnih prostorov. In glej čudež, ni protiustavno.

Nadalje so odločili, da je pravica do zbiranja in protestiranja tudi v času širjenja smrtonosnega virusa ustavna pravica. Pravico do zdravja in varnosti so hierarhično potisnili pod pravico do množičnega zbiranja. In to kljub dokazom, da se virus širi v množicah. Strastni razgrajači so se tega seveda razveselili. Kaj pa oboleli, tisti na intenzivni negi in sorodniki umrlih? To naenkrat ni pomembno. Jasno je, zakaj. Za interese politike gre, ki hoče brez volitev na oblast.

Žrtve so kolateralna škoda ob borbi za oblast
Vse to se nam dogaja, ker je v pravosodju in na ustavnem sodišču prevladala politična želja, da se zruši vlada. Kljub žrtvam. Te nikogar ne zanimajo. Popolnoma enako kot po letu 1945, ko žrtve niso bile pomembne, pomembna pa je bila revolucija in oblast. Tudi takrat je sodstvo sodelovalo in na hitrih procesih, če je do njih sploh prišlo, obsojalo vsevprek.

Žrtve ne zanimajo niti medijev, ki se razglašajo za četrto vejo oblasti. Ti so se morda v zadnjem strahovitem valu okužb vendarle malo streznili. Pozivajo k cepljenju in poročajo o nujnosti spoštovanja ukrepov. Še vedno pa jim ne gre z jezika edino logično sporočilo, da tega ne delamo za vlado in oblast, ampak zase. Še vedno radi vrtijo opozicijske KUL bedake, ki lajnajo, da je vlada odgovorna, ker ni znala komunicirati z ljudmi. Ne pojasnijo pa, kako to, da so nekateri kljub temu hitro razumeli, kaj je prav. Je pravilna komunikacija prek nasilnih protestnikov, kjer se širi brezglavost?

Kdo je kriv
Opozicija ves čas s pomočjo dominantnih medijev širi bedaste trditve, da je za slabo precepljenost in množičnost okužb kriva vlada. Je res vlada kriva, če se njene pomembne rešitve neutemeljeno redno javno kritizira in suspendira? In to ob tem, da so vsi ti in še strožji ukrepi uvedeni praktično v vseh državah EU. Nesprejemljivi pa so le pri nas v Sloveniji. Zato imamo tudi največ okužb.

Tretja veja oblasti (pravosodje) je po definiciji samostojna in neodvisna. Po tej poti si je neupravičeno pridobila tudi moč nedotakljivosti, kjer je postala samovolja nekaj običajnega. Namesto da bi skrbeli za svoj ugled, ga zahtevajo. Na tak način se ta veja oblasti vztrajno suši in je že dodobra suha veja oblasti. Odlomljena suha veja vedno pade na tla. Takrat pride do streznitve, drevo zaide v eksistenčno krizo.

Davorin Kopše je veteran vojne za Slovenijo, kandidat za evropskega poslanca ter aktiven državljan.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine