Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
V luči afere, ki je nastala okrog posnetka pogovora med ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom in Bojanom Petanom, so v koaliciji KUL pričakovano skočili v zrak. Del opozicije je poudaril, da ne zadostuje le odstop ministra, ampak bi morala odstopiti kar cela vlada. Med razlogi za takšno stališče naj bi bila med drugim izjava, kjer Vizjak zatrdi, da se bo že našlo sodnika, ki se ga bo “stisnilo za jajca”. Minister je v izjavi za javnost povedal, da izjavo v povezavi s sodstvom obžaluje in se od nje distancira. Če so v KUL-u neizprosni do Vizjaka, je bilo povsem drugače, ko je tedanji predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša zatrdil, da je potrebno prvaka SDS Janeza Janšo s*ukati. “Popolnoma ga je treba s*ukati”. Sledi o zgroženosti namreč ni bilo.
V zvezi z afero Patria je šlo za končni obračun globoke države z Janezom Janšo. Sodeč po besedah tedanjega predsednika Vrhovnega sodišča RS Branka Masleše je bil sam ta, ki je igral ključno vlogo pri potezah globoke države. Razkrinkal se je v ljubljanskem lokalu Ambient. “S*ukati ga je treba. Popolnoma ga je treba s*ukati,” so bile besede sodnika Masleše o Janši. Vse to je skupaj s svojo ženo slišal Radovan Marvin, ki je svoje besede podkrepil s pričanjem na komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti.
“Enostavno sem obstal in se vprašal, kaj sem pravkar slišal pri vsej tej zadevi? Ženo sem vprašal, a si ti to slišala, kaj se je izgovorilo? Pravi, da je slišala. Pa to ni normalno, pa nisva bila edina v tistem trenutku tam,” je zgroženo zatrdil Marvin na zaslišanju leta 2014 in dodal, da imamo v Sloveniji problem, saj nimamo neodvisnega sodstva in neodvisnih sodnikov. “Meni je strašno žal, da se danes nisem mogel srečati z gospodom Maslešo in ostalimi,” je še dodal. Zanimivo pa je, da je kako je isti Masleša leta 2014 za Mladino zatrdil, da se oglasijo kadar napadi na sodstvo presežejo mejo dostojnega, ne glede na to, kdo to mejo prestopi. Očitno je temu tako, ko gre za vaše, ne pa tudi naše. Isto velja za KUL-ovce, ki so pred sedmimi leti šparali s podajanjem zgroženih izjav.
V Republiki Sloveniji imamo številne državne organe in institucije, ki naj bi ščitili javni interes, javna sredstva oziroma premoženje, preprečevali zlorabe in skrbeli za red v državi, uresničevali načela. 14. člen ustave RS govori ravno o tem, da smo pred zakonom vsi enaki. Pa smo res? KUL-ovci radi s pridom vsakič znova ponavljajo, kako morajo biti pred zakonom enaki, kar pa po njihovo ni mogoče videti sedaj, ko je na oblasti vlada Janeza Janše. S svojimi izjavami poskušajo ustvariti vtis, kako naj bi živeli v avtoritarni državi, kjer naj bi veljala mafijska pravila, vse to pa naprej sporočajo preko sebi naklonjenih medijev, da bi poskrbeli za to, da se o uspešnem delu vlade ne govori preveč.
Na račun ignorance tistih, ki se danes navzven predstavljajo kot pravičniki, živimo v državi, kjer si predsednik Vrhovnega sodišča RS privošči izjavo, da je potrebno Janšo “s*ukat”, predsednik največje opozicijske stranke pa tik pred volitvami pristane v zaporu, nato pa se mu celo protiustavno še odvzame poslanski mandat. Se mar kdo čudi, da se dogajajo krivice, kot smo jim bili priča v primeru Milka Noviča in Franca Kanglerja. Nihče se ne zmeni, da se žrtvam krivosodja uniči ugled, življenje. Vse se potepta, ker to pač pravičnikom iz vrst KUL-a ni v interesu. Oni skočijo v znak, ko denimo dijak dobi kazen, ker je kršil predpise Zakona o nalezljivih boleznih. Seveda se razlog skriva v tem, da jim to pride prav, da lahko blatijo vlado. Če bi bilo njim mar za pravosodje bi se zamislili nad besedami sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je imel pogum, da okrca pravosodje, spregovori o nedopustnih pritiskih globoke države, ki na koncu najbolj prizadenejo majhnega človeka.
Dolg sodni pregon in blatenje v osrednjih medijih čakata tiste, ki niso prvorazredni. To je slovenska realnost. KUL-ovci so v primeru Vizjaka pričakovano zagnali vik in krik, čeprav se je ta za izrečeno opravičil, ker jim je to pač v politično korist, a vendarle, če bi želeli pokazati, da jim je resnično mar, bi to morali storiti tudi v primeru Masleše. Prav tako pa bi se lahko oglasili v številnih drugih znanih primerih. Če nekaj počneš selektivno, lepo izrečeno izgubi ves pomen. Pri KUL-u smo doslednosti že vajeni.
