Piše: C. R.
Digitalna transformacija na področju prostora in okolja, ki predstavlja pomemben del državnega stebra »Digitalizacije«, bo omogočila pospešen razvoj investicij z digitalnim in zelenim prehodom, izboljšala poslovno okolje in prispevala k administrativni razbremenitvi, je na 3. Gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci poudaril generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) Georgi Bangiev.
Generalni direktor Bangiev je povedal, da je MOP v obdobju trenutne finančne perspektive pripravil program projektov eProstor, v okviru katerega bomo informacijsko prenovili nepremičninske evidence, vzpostavili prostorski informacijski sistem in postavili temelje za elektronsko poslovanje na področju graditve, prostorskega načrtovanja in evidentiranja nepremičnin.
Kot je nadaljeval, bo MOP v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost izvedel projekt Zeleni slovenski lokacijski okvir, katerega glavni cilj je povezati ključno prostorsko in okoljsko digitalno podatkovno infrastrukturo (eMOP). Med seboj bomo povezali ključne procese in podatkovne zbirke sistemov eProstor, eOkolje, eVode in eNarava z namenom zagotavljanja integralne e-storitve in dostopa do digitalnih podatkov na področju prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave.
»Povezani podatki in storitve bodo predstavljali znaten potencial za podporo prednostnim ukrepom evropskega zelenega dogovora v zvezi s podnebnimi spremembami, krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo in zagotavljanjem skladnosti, gospodarstvu, občanom in drugim odločevalcem pa bodo zagotovili kakovostno odločanje na podlagi dejstev,« je navedel generalni direktor Bangiev.
V nagovoru udeležencev konference je omenil tudi novi Zakon o urejanju prostora in novi Gradbeni zakon, ki sta trenutno v parlamentarnem postopku. Kot je poudaril, novi Zakon o urejanju prostora prinaša spremembe na področju prostorskega načrtovanja, ukrepov zemljiške politike ter zagotavljanja finančnih sredstev zemljiške politike, vse z namenom učinkovitejšega vodenja postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni ter učinkovitejšega vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganja trajnostnega prostorskega razvoja. Novi Gradbeni zakon pa uresničuje cilje administrativne razbremenitve in pospešitve trajnostnega gospodarskega razvoja na način uveljavljanja učinkovitega in kvalitetnega izvajanja postopkov ter prilagoditve časovnih okvirjev z vpeljavo elementov digitalizacije.
