Piše: Sara Kovač (Nova24tv) / Moja Dolenjska
Na zahtevo koalicijskih strank SDS, NSi in stranke SMC je bila sklicana 63. nujna seja Odbora za finance, da bi na njej razpravljali o največjem finančnem fiasku v zgodovini Slovenije, ki si ga je leta 2013 in 2014 z razlastninjenjem več kot 100 tisoč lastnikov zasebnega kapitala v vrednosti skoraj milijarde evrov privoščila vlada Alenke Bratušek. Ustavno sodišče je jeseni 2016 ugotovilo, da razlaščenci po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, enako je septembra letos ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Poslanec stranke SDS Jure Ferjan je uvodoma osvetlil dogajanje v letih 2013 in 2014, ko je Banka Slovenije na podlagi zakona o bančništvu, ki ga je pripravila vlada Alenke Bratušek, bankam NLB, NKBM, Abanki Vipa, Banki Celje, Probanki in Factor banki izdala odločbe o izrednih ukrepih. Na ta način je prišlo do izbrisa delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic bank, s tem pa je bilo oškodovanih več kot 100 tisoč imetnikov bančnih delnic in več kot 1600 lastnikov podrejenih obveznic v višini skoraj milijarde evrov.
Ferjan: “Politika se je takrat jasno zavedala, kaj počne, namreč da bo s tem kršila človekove pravice”
Ferjan je bil kritičen do odziva prvakinje stranke SAB Alenke Bratušek, ki je ob razglasitvi sodbe ESČP, da razlaščenci po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, dejala, da je tak razplet pričakovala. To namreč po njegovih besedah dokazuje, da se je “politika takrat jasno zavedala, kaj počne, da bo s tem kršila človekove pravice”. Ferjan se je zavzel za to, da čim prej pride do odprave krivic imetnikom podrejenega dolga. “Pravica, na katero čakaš nerazumno dolgo, ni več pravica, temveč je krivica,” je poudaril.
Oškodovanje imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v skupni višini 960 milijonov evrov, ki mu je treba prišteti še obresti, po besedah poslanca NSi Aleksandra Reberška predstavlja resno grožnjo javnim financam v prihodnosti. Za to vsoto denarja bi lahko po njegovih besedah raje začasno zvišali pokojnine ali jo porabili “za izdatnejše povečanje plač zdravnikov in medicinskih sester, ki pregorevajo in zapuščajo našo državo”, poroča STA.
To, da je ESČP prepoznalo nepremoženjsko škodo in stroške postopka, ne pa tudi premoženjsko škodo (o tej bo odločalo sodišče v Sloveniji) je spomnila tudi državna sekretarka na Ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek. Dodala pa je, da je težava v tem, da je zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, na podlagi katerega bo tekel ta postopek, v ustavni presoji. Glede ocene ustavnosti zakona na ministrstvu pričakujejo, da bo prišlo v razumnem času. V primeru, da bodo potrebne spremembe zakonodaje, bodo k njim pristopili takoj.
Tudi direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko se je zavzel za čim hitrejšo rešitev sporov. Pri tem se je zavzel za iskanje rešitev pred začetkom postopkov pred sodišči, sicer se bodo ti namreč še podaljšali in podražili. V skladu s tem je bila že vzpostavljena skupina strokovnjakov, tudi s področja prava EU, ki naj bi prispevala k zasnovi ustreznih podlag za pravočasne zakonodajne rešitve, je zatrdil.
Bratuškova vnovič o tem, kako se je klicalo trojko, medtem ko so oni “zavihali rokave”
Ko je besedo dobila Alenka Bratušek, na čigar vlado se očitki z nujne seje nanašajo, je ta ponovila, da “je ESČP tako kot ustavno sodišče ugotovilo, da so vsi ukrepi, vključno z izbrisom, skladni z ustavo”. Priznala pa je, da je res, da so bili imetniki izbrisanih obveznic brez sodnega varstva. Nekdanja predsednica vlade je med drugim dejala, kako so leta 2013 državo dobili “razsuto, sesuto, na kolenih, denarja v proračunu je bilo samo še za tri mesece”. “Ko ste vi klicali trojko, tujo trojko, ko ste blatili državo v tujini, da ne bomo uspeli, da bomo bankrotirali, smo zavihali rokave in stvari reševali,” je dodala.
V nadaljevanju je Bratuškova na seji dejala, kako naj bi bila bančna luknja v največji meri izkopana v letih 2005, 2006 in 2007, ko so državo vodile SDS, NSi in DeSUS. Po njenih besedah naj bi glavni razlog predstavljalo slabo upravljanje podjetij (tudi državnih) in bank. Zatrdila je še, da naj bi Janševa vlada imenovala nadzornike v bankah kar na svojih sejah, in naštela nekatera podjetja, ki so izkopala več kot 550 milijonov evrov finančne luknje. Med njimi je naštela taka, ki naj bi veljala za podpornike in prijatelje NSi.
Denar iz Evropskega sklada za reševanje je bil bistveno cenejši
Leta 2013 je Bratuškova v družbi finančnega ministra Uroša Čuferja ob imenovanju novega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca julija 2013 povedala: “Vsi trije, naša trojka, smo prepričani in odločeni, da bomo svoje težave lahko rešili sami, brez druge in naslednje trojke.” S tem je potrdila besede, izrečene v intervjuju za ameriško medijsko hišo CNN, ki je odmeval tako doma kot v tujini, in sicer, da “Ne potrebujemo pomoči, potrebujemo le čas.”
Da v Sloveniji ne bomo potrebovali pomoči iz Evropskega sklada za reševanje – ESM in da bančni sistem lahko saniramo sami, je tako kot Alenka Bratušek javnosti ves čas ponavljal tudi Čufer. Te izjave Bratuškove so bile doma in v tujini zelo odmevne, saj so v tem obdobju za pomoč pri sanaciji bančnega sistema EU zaprosile tudi druge evropske države. Zaradi ugotavljanja dejanskega stanja v slovenskih bankah so se poleti 2013 pričeli izvajati stresni testi bank, na podlagi katerih bi se razjasnilo dejansko kapitalsko stanje bančnega sistema.
Dodajmo, da je bil denar iz Evropskega sklada za reševanje bistveno cenejši od denarja, ki ga je za sanacijo bank nato (še dodatno) na mednarodnih finančnih trgih najemala Bratuškova. Obrestne mere so bile tudi več kot 7-odstotne, štirikrat višje od tistih, ki bi jih lahko Slovenija pridobila iz evropskega sklada. Pogoj za to je bila ugotovitev dejanskega kapitalskega stanja bančnega sistema v posamezni državi, kar je Bratuškova preprečila. Na hrbtih davkoplačevalcev je reševala tajkune, pa tudi Factor banko in Probanko, ki sta bili v zasebni lasti. Slovenija se je v letih 2013 in 2014 zadolžila za 10 milijard evrov, za obresti smo plačevali skoraj desetino državnega letnega proračuna, okoli 900 milijonov evrov letno (danes okoli 300 milijonov).
Bratuškova je bila v nadzornem svetu Nove kreditne banke Maribor
V odzivu na sodbo govori Bratuškova o roparskem pohodu, ki je ustvaril bančno luknjo, pri tem pa vso odgovornost za oceno stroškov in način sanacije bančnega sistema vali na Banko Slovenije in ECB. Ob tem se je treba zavedati, da je Bratuškovo finančni minister Franci Križanič v letih od 2009 do 2011 imenoval tudi v nadzorni svet Nove kreditne banke Maribor, kjer je ta torej aktivno sodelovala pri nastajanju bančne luknje oziroma po njenih besedah pri “roparskem pohodu”.
Koalicija, ki je predlagala sklic seje, je predlagala sprejetje treh sklepov: “Da je bil način reševanja bančnega sistema neprimeren in škodljiv za javne finance, da se institucije pozove k pospešitvi prizadevanj za odkritje storilcev, ki so povzročili ali izkoristili sanacijo bančnega sistema za zasebne interese in zoper njih uvede ustrezne postopke, ter da se ministrstvo za finance zadolži za pripravo ocene stroškov sanacije razlastninjenih lastnikov bančnih vrednostnih papirjev ter ovrednotenje njihovega vpliva na prihodnjo fiskalno politiko.” Zaradi prekinitve seje do glasovanja sploh ni prišlo.
