Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Voditelji EU so včeraj razpravljali o dejstvu, da se cene energentov zvišujejo, kar je izziv za okrevanje po pandemiji in močno vpliva na državljane ter podjetja. Razprava je potekala tudi o kratkoročni pomoči za najbolj prizadete ter o srednje- in dolgoročnih ukrepih. Poleg tega je ministrstvo za okolje in prostor javnost seznanila z ukrepi za zmanjševanje energetske revščine, ki so namenjeni vsem socialno šibkim občanom, ki so upravičeni do redne in/ali izredne denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka. Ob robu razprav na evropski in državni ravni, pa je posvet pripravila tudi stranka SD – “čas za ukrepanje je zdaj”, so ugotovili.
“Povišane cene energentov bodo marsikoga pahnile na rob preživetja. V Sloveniji zaradi naraščajočih cen energentov revščina grozi več kot 40 tisočim gospodinjstvom. Nikakor ni sprejemljivo, ne v Evropi ne v Sloveniji, da bi ljudje morali izbirati med ogrevanjem ali hrano,” je predsednica stranke Tanja Fajon ugotovila na posvetu SD, na katerem je tekla beseda o zaščiti ljudi in gospodarstva ter o ukrepih za zajezitev cen energentov. Na posvetu je tudi povedala, da potrebujemo evropski energetski Marshallov načrt. Potrebujemo strateške rezerve, ki bodo preprečevale špekulacije ter zagotovile stabilno preskrbo z energijo. Ne smemo dopustiti, da s prehodom v zeleno in brezogljično družbo kogarkoli pustimo za sabo, je poudarila.
Potencialno je prizadetih prek 60 tisoč gospodinjstev. In tem bomo pomagali z energetskim bonom v skladu s predlogi Evropske komisije. Ne pa z demagogijo. Je pa še vedno to eden najnižjih deležev ogroženih v celotni Evropi, ker je Vlada RS zagotovila učinkovito blaženje posledic epidemije covida-19 – s temi besedami se je predsednik vlade Janez Janša odzval na sporočilo Fajonove. Energetski boni bodo verjetno dodeljeni vsem, ki prejemajo socialno pomoč. Včeraj so z ministrstva za okolje in prostor tudi sporočili, da se bo v obdobju od leta 2021 do leta 2023 za zmanjševanje energetske revščine namenilo 266 tisoč evrov. Iz sklada za podnebne spremembe je letos za to namenjenih 90 tisoč evrov, v letih 2022 in 2023 pa po 88 tisoč evrov. Sredstva so namenjena socialno šibkim občanom.
Države članice in komisijo pozvali, naj čim prej izkoristijo ukrepe za kratkoročno pomoč najbolj ranljivim državljanom
Voditelji držav EU so glede rastočih cen energije članice pozvali, naj izkoristijo predlagane ukrepe za kratkoročno pomoč najranljivejšim državljanom ter podporo evropskim podjetjem. Poleg tega so pozvali k ukrepom za povečanje odpornosti energetskega sistema Unije in k zagotovitvi varne oskrbe z energijo. Voditelji so prvi dan zasedanja v Bruslju razpravljali o posledicah rastočih cen energije. Med drugim Evropska komisija med kratkoročnimi ukrepi za pomoč najranljivejšim potrošnikom in malim podjetjem predlaga finančno pomoč ali zamik plačila računa, med srednjeročnimi pa naj bi zagotovili bolj odporen evropski energetski trg. Pri tem so države članice in komisijo pozvali, naj čim prej izkoristijo ukrepe za kratkoročno pomoč najbolj ranljivim državljanom in podporo evropskim podjetjem, ob upoštevanju raznolikosti in specifičnosti položaja članic, poroča STA. Komisijo in Svet, v katerem so zastopane članice, pa pozivajo, naj hitro razmislita o srednje- in dolgoročnih ukrepih, ki bi pripomogli k energiji po dostopni ceni za gospodinjstva in podjetja, povečali odpornost energetskega sistema EU in notranjega trga energije, zagotovili varnost oskrbe in podprli prehod na podnebno nevtralnost, ob upoštevanju posebnosti držav članic. Pristojni ministri za energijo bodo na izrednem zasedanju 26. oktobra v Luxembourgu na podlagi danes sprejetih usmeritev nadaljevali razpravo na tem področju.
Predsednik vlade Janez Janša na zasedanju Evropskega sveta (Foto: gov.si)
Iz podnebnega sklada 266.000 evrov za ukrepe za zmanjševanje energetske revščine
“Ukrepi za zmanjševanje energetske revščine občanov so namenjeni vsem socialno šibkim občanom, ki so upravičeni do redne in/ali izredne denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka,” so v sporočilu za javnost spomnili na Ministrstvu za okolje in prostor. Občani se za brezplačni obisk energetskega svetovalca mreže Ensvet na domu prijavijo pri strokovnem delavcu na centru za socialno delo, kjer na letaku zmanjševanja energetske revščine občanov izpolnijo prijavnico, ali pa se na enak način sami prijavijo. Letak s prijavnico namreč lahko dobijo na spletni strani Eko sklada in pri mnogih humanitarnih organizacijah in društvih. Iz sredstev sklada za podnebne spremembe se poleg stroška dela energetskega svetovalca mreže Ensvet financira tudi nakup paketa enostavnih naprav in materialov za zmanjšanje rabe energije in vode. To so led-sijalke, podaljški za električno energijo s stikalom za izklop, varčevalni nastavki za vodovodno pipo in prho, tesnila za okna, odsevne folije za radiatorje.
Vlada omejila marže pri prodaji kurilnega olja
Vlada je sicer že lansko leto, ob začetku epidemije, pomagala gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem. Agencija za energijo je znižala omrežnino, vlada pa je zamrznila prispevek za obnovljive vire energije. Po izračunih so bili računi tako nižji za 27 odstotkov. Je pa minister za infrastrukturo Jernej Vatovec pred dnevi izpostavil, da ga bolj skrbi kurilno olje – temu se je namreč cena tudi dvignila. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je napovedal, da bodo na vladi razpravljali tudi o omejitvi marž na kurilno olje. Vlada je nato sprejela odločitev za omejitev marž pri prodaji kurilnega olja. Z uredbo omejuje maržo distributerjev na maksimalno 6 centov na liter kurilnega olja. Cene tega se bodo oblikovale na podlagi predpisane metodologije, in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja. Za prvi dan povprečne 14-dnevne prodajne cene tekočega obdobja brez dajatev se upošteva obračunsko obdobje od 25. oktobra 2021 do 5. novembra 2021, prvi dan reguliranih cen bo tako 9. november 2021.
